Korak za korakom skozi sistem na vrh

Borut Pahor je izkušen politik, tako rekoč veteran v slovenski politiki. Predsedniška funkcija je krona njegove politične kariere. Po morebitnem drugem mandatu zaradi ustavne omejitve ne bo mogel še enkrat kandidirati za predsednika Slovenije, a z manj kot 60 leti tudi še ne bo zrel za pokoj. V primeru izvolitve je pred njim še pet let politike povezovanja in sodelovanja, kot napoveduje, kar je v minulih tednih oznanjal na pohodu po vsej državi.

SLOVENIJA > Borut Pahor je bil rojen 2. novembra leta 1963 v Postojni. Doma je iz Šempetra pri Gorici, kjer ima še vedno stalno prebivališče, zato je tam včeraj tudi oddal svoj glas.

Po šolanju na novogoriški gimnaziji je v Ljubljani študiral politologijo na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN), danes se imenuje Fakulteta za družbene vede (FDV). Politično dejaven je bil že med študijem, vodil je fakultetni odbor ZSMS, kasneje, po diplomi s tematiko neuvrščenih, pri kateri mu je bil mentor dr. Ernest Petrič, pa je prestopil v “pravo” partijo, Zvezo komunistov Slovenije (ZKS). Pripravništvo je opravljal kot strokovni sodelavec pri vodstvu ZKS, bil pa je tudi član centralnega komiteja.

Poslanec, premier, predsednik

Kot kandidat ZKS - SDP, v tistem času že v reforme usmerjene stranke, je bil na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 izvoljen za poslanca družbenopolitičnega zbora republiške skupščine, takratnega slovenskega parlamenta. V parlamentu je preživel 14 let, zadnje obdobje, v letih med 2000 in 2004, je bil tudi predsednik državnega zbora. Na prvih volitvah slovenskih poslancev v evropski parlament leta 2004 je bil izvoljen za bruseljsko funkcijo. V tistem času je bil tudi predsednik stranke (1997-2012), ki se je pod njegovim vodstvom preimenovala v SD. V kriznem letu 2008 je stranka zmagala na parlamentarnih volitvah, Pahor se je vrnil v Ljubljano in prevzel vodenje vlade, ki v zahtevnih časih ni bila najbolj uspešna, kar priznava tudi sam, češ da je za izvršne funkcije kdo drug bolj nadarjen od njega. Leta 2012 ga je na volitvah za predsednika stranke premagal Igor Lukšič, a so delegati potrdili Pahorjevo kandidaturo za predsednika države. Pahor je v kampanjo vložil ogromno energije, tako rekoč nikogar pa njegov koncept man at work ni pustil ravnodušnega. Kljub kritikam je največ glasov dobil že v prvem krogu, v drugem pa je z več kot dvotretjinsko večino premagal dotedanjega predsednika države Danila Türka.

700 kilometrov volilne kampanje

Pahor se rad pohvali, da je bil v minulem mandatu na 840 prireditvah in da je predsedniško palačo obiskalo več kot 11.000 ljudi. Tudi med kampanjo je stisnil nešteto rok, saj se je odločil za neposredno nagovarjanje volilcev na poti po Sloveniji, na kateri je s prijatelji in sodelavci prehodil nekaj več kot 700 kilometrov. V finišu kampanje so se okrepili očitki o neustreznem Pahorjevem dojemanju in izvajanju predsedniške funkcije, ki so jih izrekli tako njegovi nasprotniki kot dolgoletni strankarski sopotniki in skupina uglednih javnih osebnosti. V odgovor jim je sporočil le, da ima vsak pravico do mnenja. Pahor je za kandidaturo ubral zahtevnejšo pot, saj jo je vložil s podpisi več kot 5000 volilcev, podprla pa ga je tudi njegova nekdanja stranka SD, na čelu katere je Dejan Židan.

SAŠO DRAVINEC

---