Iz hoste na filmsko platno

“Bil je prvi, ki je spregovoril v prvem slovenskem zvočnem filmu. Bil je prvi glas in prvi obraz,” je o Lojzetu Potokarju povedal Marcel Štefančič jr. Velikemu igralcu so se v petek poklonili v divaškem Muzeju slovenskih filmskih igralcev.

DIVAČA > Lojze Potokar je bil tretja generacija slovenskih filmskih igralcev, je povedal filmski kritik Marcel Štefančič jr., avtor ob tej priložnosti izdane brošure, posvečene igralcu. Prva generacija igralcev je nastopala v Grossmanovih filmih, druga se je kalila v tujih in slovenskih medvojnih filmih, tretja pa je na filmsko platno prišla “iz hoste”. “To so bili fantje in dekleta, ki so z istimi puškami, s katerimi so streljali v gozdovih, nato igrali v filmu Na svoji zemlji. Zato so bili v svoji igri tako zelo prepričljivi,” je pojasnil Štefančič. Potokar je bil prvi med njimi, edinstven v Sloveniji: “Pri njem gledalec nima občutka, da govori scenarij, ampak da si sproti izmišlja besedilo.”

18 vlog v filmih

Lojze Potokar se je rodil v Ljubljani leta 1902. Pri šestnajstih je prvič stopil na gledališki oder Narodnega gledališča v Ljubljani, kasneje se je preizkušal v gledališčih v Varaždinu, Osijeku in Sarajevu, s potujočim gledališčem je nastopal po vsej Jugoslaviji. Od leta 1928 do leta 1943, ko se pridruži partizanom, je bil član Narodnega gledališča v Ljubljani. Bil je eden prvih članov Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. In najstarejši med njimi.

Do smrti leta 1964 je ustvaril 18 vlog v celovečernih filmih, od tega 12 v slovenskih, dve v jugoslovanskih in štiri v koprodukcijskih filmih. Med njegove najznamenitejše sodijo vloga Sove v že omenjenem prvem slovenskem zvočnem celovečercu Na svoji zemlji (1948), Justa v filmu Trst (1951), padarja v Tistega lepega dne (1962) in seveda Temnikarja v Štigličevi Baladi o trobenti in oblaku (1961).

Balada o trobenti in oblaku je prvi med filmi, ki jih bodo v Divači posvetili 70. obletnici konca 2. svetovne vojne. “Rdeča nit programa je obletnica zmage nad fašizmom. Izbrali smo filme, ki pripovedujejo o narodnoosvobodilni vojni in o življenju med okupacijo. Poudarek je bil tudi na povezavi s primorskim okoljem,” pravi Špela Čižman iz Slovenske kinoteke. Ob petkih ob 21.30 se bodo zvrstili filmi: Partizanski dokumenti 1941-1945 in Slovensko primorje (17.7.), Dobri stari pianino (24.7.), Nevidni bataljon (31.7.), Tistega lepega dne (7.8.), Ne joči, Peter (14.8.), Akcija (21.8.) in Ljubezen (28.8.), ki bo na sporedu izjemoma ob 21.00.

Odprti poletni kino v amfiteatru se prihodnjo sredo ob 21.30 pričenja tudi v Sežani. “Rdeča nit so komični in kakovostni filmi,” pojasnjuje Nina Ukmar, direktorica Kosovelovega doma. Film Postali bomo prvaki sveta bo na sporedu v sredo (8.7.), sledili bodo Kaj počnemo v mraku (15.7.), Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil (22.7.), Cena slave (29.7.), slovenski kratki komični filmi (19.8.) in Fantozzi 1 (26.8).

Igralec za vse čase

“France Štiglic je za Potokarja v vsakem filmu našel markantno vlogo. Najmarkantnejša je bila vloga Temnikarja v Baladi o trobenti in oblaku. Zanjo je bil rojen. Odigral jo je tako, kot da si je sam izmišljal scenarij,” je povedal Štefančič in, kot je zanj značilno, slovensko filmsko zgodovino povezal s sodobnim časom. Temnikar se namreč odloča, ali naj reši partizane, s čimer bo zapečatil usodo svoje družine, ali pa partizane preprosto prepusti belogardistom. “Mnogi so prepričani, da bi moral ravnati drugače,” pravi Štefančič. “Pa ni. Ne glede na to, da je vedel, kaj se bo zgodilo, je naredil, kar je treba narediti. To pa je merilo za etične odločitve. Balada o trobenti in oblaku je film za današnjo slovensko 'etično' vlado in Lojze Potokar je igralec za te čase.”

PETRA MEZINEC

---