Zreti drug drugemu v oči

Med gosti festivala Sanje na gradu Dobrovo je bila v četrtek zvečer tudi Oya Baydar, uveljavljena in nagrajevana turška pisateljica, borka za človekove pravice. Povedala je, zakaj po njeno svet drvi v vojne in sovraštva. Škoda, da je Brici niso slišali v večjem številu.

Turška pisateljica Oya Baydar (na sredi) s prevajalko Erno Pačnik Felek (levo) in Tjašo Koprivec
 Foto: Klavdija Figelj
Turška pisateljica Oya Baydar (na sredi) s prevajalko Erno Pačnik Felek (levo) in Tjašo Koprivec  Foto: Klavdija Figelj

DOBROVO > Oya Baydar je svoj prvenec podpisala pri enaindvajsetih letih, v šestdesetih letih minulega stoletja je kot diplomirana sociologinja književnost začasno zamenjala za raziskovalno delo. Ko se je pridružila učiteljskemu sindikatu in se včlanila v laburistično stranko, so jo aretirali. Poznejšo svobodo je okronala tako, da je glas ostrila kot kolumnistka. Po državnem udaru leta 1980 je bežala iz Turčije in do leta 1992 živela v izgnanstvu v več evropskih mestih in spet začela pisati. Odtlej je izdala zbirko kratkih zgodb in šest romanesknih del, tudi cenjeno, ki jo je na dvorišču gradu Dobrovo tudi prebirala. Živi v rodnem Istanbulu v Turčiji.

Človek lahko doseže človeka

“Dokler bodo na svetu obstajali oblast, nacionalizem in verski fanatizem, bodo vojne trajale,” je odgovorila na vprašanje, čemu vse to sovraštvo. Ali kdaj bolečina drugega vzbudi občutek sramu? “Zelo. Tako zelo, da kar zbolim, če mislim na to. Ker teh bolečin ne morem odpraviti, se počutim odgovorno. Petdeset let se borim, da bi njihovo bolečino zmanjšala vsaj za drobec,” je dejala turška pisateljica v pogovoru s Tjašo Koprivec, urednico založbe Sanje, kjer je pravkar izšel prevod romana Izgubljena beseda.

Nocoj bo festival Sanje v Medani sklenila Svetlana Makarovič s pesniško-glasbenim projektom Lovec na ljudi, pri katerem sodelujejo še pevka in harfistka Zvezdana Novaković, igralka Mirjana Šajinović ter pevka Aphra Tesla. Svetlana Makarovič se bo z izborom pesmi iz pesniške zbirke Bo žrl, bo žrt tako predstavlja v edinstveni zasedbi s trojico mladih umetnic: Zvezdana Novaković bo ob spremljavi harfe, ki črpa iz starih slovanskih napevov, pela v bolgarski grleni vokalni tehniki, igralka Mirjana Šajinovićbo pela sevdah, pevsko kuliso pa bo svojsko nadgradila še pevka Aphra Tesla. Večer je posvečen izbrisanim.

Baydarjeva je prepričana, da človek lahko doseže človeka in da ljudje lahko razumemo drug drugega, a zato moramo zreti drug drugemu v oči. “Vedela sem, kako zelo trpijo Kurdi, a tega nisem začutila, dokler jih nisem prijela za roko in se jim zazrla v oči,” pove pisateljica, ki se aktivno zavzema za demokracijo v Turčiji in za dostojanstvo tamkajšnjih prebivalcev. Ob lanski nasilno zatrti vstaji ljudstva v parku Gezi je v odprtem pismu premieru Erdoganu obsodila njegova dejanja kot kriminalna. “Lahko pišem le, če slišim človekov krik, ki ga rojevajo bolečine,” je svoj ustvarjalni proces opisala Oya.

Pišem o stvareh, ki sem jih videl

Pogovor z novinarjem Brankom Sobanom, dolgoletnim dopisnikom iz Kaira in Moskve, se je zasukal bolj v pisateljske in novinarske vode. “Velik privilegij je biti novinar, saj sem videl kraje, ki jih sicer ne bi,” pravi Soban, ki je prepotoval celo Rusijo, Egipt, Bližnji in Srednji vzhod. “In pišem lahko le o krajih in stvareh, ki sem jih videl.” Ko je nanesla beseda na zgodovino, katere sirote smo, je pripomnil, da nas zgodovina pogosto pušča na cedilu. Še posebej na Bližnjem vzhodu, kjer je toliko zgoščene zgodovine, da je ne morejo prebaviti. Rezultat tega so Palestinci, ki postajajo sirote, Gaza, ki je največji zapor na svetu, podobno je s Kurdi. Intervjuje z mnogimi razmišljujočimi z vseh omenjenih območij je založba Sanje izdala v dveh knjigah, Zločin brez kazni (2013) in Kazen brez zločina (2014). Večer je v žlahtnih zvokih nadaljeval harmonikarski virtuoz Marko Hatlak, ki je peščico zbranih po tisočih besedah o dostojanstvu z glasbo odpeljal do zadnjega človekovega zatočišča, njegovega lastnega srca. In ga sklenil indijski mojster karnatskega petja Mahesh Vinayakram.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano