Zlo je končno prišlo med nas

“Koper sta s kopnim povezovali dve cesti, v nekdanjih časih ena sama, ki je šla po mostu,” so prve besede velikega romana Fulvia Tomizze Zlo pride s severa, zdaj naposled tudi poslovenjenega. Ne samo Tomizza, pri Beletrini so sočasno izšli še drugi veliki: Samuel Beckett, George Orwell in Antoine de Saint- Exupéry.

LJUBLJANA > Štiri krepke novitete so plod evropskega projekta Zgodbe, ki spremenijo svet. Ta po besedah urednika Mitje Čandra poteka dvosmerno: uvažamo tujo književnost in izvažamo svojo, kakor smo nedavno v angleščino Gorana Vojnovića in Gabrielo Babnik.

Neverjetno dolgo pa je na vstop v slovenščino čakal zgodovinski roman Zlo pride s severa, v katerem je Fulvio Tomizza že leta 1984 portretiral divji čas reformacije na Koprskem in v Nemčiji s koprskim škofom Vergerijem v glavni vlogi.

“Zdaj je pravi čas za ta roman, ki ga je Fulvio imel za svojega najboljšega, s čimer soglašam,” je včeraj na sedežu založbe Beletrina na Kersnikovi ulici v Ljubljani dejal pisateljev prijatelj in oče Foruma TomizzaMilan Rakovac, ki je z Ireno Urbič tudi spodbudil natis slovenskega prevoda. “Živimo v dobi, podobni časom protestantske revolucije. Ne vemo, kaj bo jutri, tega nam ne znajo povedati ne astrologi ne astronavti.”

Obsežno knjigo je poslovenila Vera Troha, več generacijam znana kot knjižničarka in tajnica na oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani. Jo je pa življenjska pot že davno tega popeljala tudi na Primorsko: živela je v Izoli, obiskovala je koprsko gimnazijo ...

Tomizza je za prevajalca trd oreh, prikima: “Njegov jezik še zdaleč ni preprost, poleg tega pa je v romanu veliko citatov v stari italijanščini. Težavno je bilo tudi prevajanje imen. Naj pišem Koper ali Capodistria? Če bi hotela biti natančna, bi morala izbrati drugo možnost, saj Kopra v 16. stoletju še ni bilo. Enako bi morala postopati pri drugih imenih, a bi otežila branje. Pri tem prevajanju nisem uživala, bilo je naporno, vzelo mi je kar leto in pol.”

Doslej smo naslov Il male viene dal Nord slovenili v Zlo prihaja s severa, zdaj pa smo dobili Zlo pride s severa. “Tudi sama sem skoraj do konca imela 'prihaja',” pojasnjuje prevajalka, “potem pa me je prešinilo, da je to le malo predrugačen citati iz preroka Jeremije. Prerok pa ne reče, da nekaj že prihaja, ampak da bo prišlo, zato je dovršnik ustreznejši.”

Več o Tomizzi in njegovem romanu bo slišati na daljši predstavitvi v petek, 18. decembra, ob 18. uri v Pretorski palači v Kopru.

Včeraj so predstavili še tri druge pomembne romane. Samuel Beckett v krajšem Mercier in Camier, ki ga je napisal leta 1946, objavil šele leta 1970, Slovenci pa ga zdaj dobivamo v prevodu Jane Pavlič, opisuje naslovni tandem, po besedah pisca spremnega eseja Mladena Dolarja nekakšen prototip za slavnejša Vladimirja in Estragona iz igre Čakajoč Godota. “Ta roman je izjemen dokument tega, kako je Beckett postal Beckett,” pravi Dolar in poudarja pisateljevo “razodetje teme”, njegovo zavezništvo z njo, temo, kjer se vse začne.

Avtor Živalske farme in 1984George Orwell, čigar opus sistematično sloveni Tina Mahkota, v zgodnjih Burmanskih dnevih opisuje leta 1923-1927, ko je služil v vrstah imperialne policije v Burmi in spoznaval umazanost imperija. Četudi piše o mračnih rečeh, pa ohranja svetel in živ pripovedni slog, poudarja pisec spremne besede Mirt Komel.

V slovenščino s še zadnjim svojim doslej neprevedenim delom Citadela vstopa avtor slavnega Malega princaAntoine de Saint- Exupéry. Citadela je zelo kompleksna, večplastna, fragmentarna, proustovskih stavkov in bibličnega sloga polna pripoved o mladeniču, ki se od očeta, vladarja puščave, uči modrosti, pravi prevajalka Špela Žakelj, avtorica spremne besede Ana Geršak pa dodaja, da bodo v “tej veliki, mastodontski knjigi” marsikaj lepega našli tudi oboževalci Malega princa.

ANDRAŽ GOMBAČ

---