Življenje med kupi knjig

“Kaj sploh počnem tukaj” se v svojih zapisih, ki jih že od leta 2009 objavlja v slovenskem tedniku v Italiji Novi glas, sprašuje Jurij Paljk, sicer odgovorni urednik tednika, časnikar, pesnik in velik človek. Ne le fizično. Jagodni izbor teh zapisov, ki jih bo avtor sklenil s koncem letošnjega leta, je izšel pri založbi Mladinska knjiga. Zanj je poskrbel Aleš Berger.

NOVA GORICA > Zapisov z naslovom Kaj sploh počnem tukaj se je v petih letih nabralo več kot 180, Aleš Berger pa jih je v knjigo vključil nekaj več kot štirideset.

“Juriju sem vedno govoril, da bo treba to enkrat izdati. V teh zapisih piše o marsičem. O položaju Slovenca v Italiji oziroma v Furlanski nižini, kjer živi. Večkrat ga odnese v otroštvo in piše o tem, pa o vprašanjih vere, glede na to, da ima znotraj katoliške vere, ki ji pripada, določene pomisleke. Veliko pa piše o knjigah, saj je tudi strasten bralec,” je na predstavitvi knjige, ki jo je v Goriški knjižnici Franceta Bevka v četrtek vodil publicist Tino Mamić, povedal Aleš Berger.

Kot je v nadaljevanju povedal Paljk, ki ga je zaradi razgledanosti, načitanosti in rahločutnosti vedno zanimivo tudi poslušati, ne le brati, ga je k naslovu za zapise navdihnil angleški pisec Bruce Chatwin, po njegovem mnenju eden zadnjih aristokratov in velikih popotnikov, ki je v svojih delih govoril o tem, kaj ga žene po svetu.

Vračanje v svet, ki ga več ni

“V zadnji letošnji številki tednika Novi glas bom s temi svojimi zapisi zaključil,” je povedal Paljk in dodal, da so se med ljudmi dobro prijeli, nekaterim pa to, o čemer je pisal, ni bilo všeč, tako da je prejemal tudi žaljive kritike in anonimke. Povedal je tudi, da je zelo vesel, ker je knjiga izšla v Ljubljani, pa čeprav ima Ljubljana premalo posluha za zamejski prostor.

V svojih zapisih se pogosto vrača v svet, ki ga ni več, v majhno vipavsko kmečko okolje, v katerem je odraščal, preden se je leta 1978 preselil v Italijo, in katerega skromnost in poštenost danes zelo pogreša.

“Kot otrok sem si želel biti bogat, a le zato, ker so imeli bogati veliko knjig,” je o svoji ljubezni do knjig povedal Paljk in dodal, da se je za izdajo nove knjige odločil tudi zato, ker je v goriški katoliški knjigarni, ki domuje v isti stavbi, kjer ima svoje uredništvo Novi Glas, videl, kako se prostor za knjige vse bolj krči, vse več prostora pa zavzema papirnica.

“Tematika zapisov Jurija Paljka ni predvidljiva, saj je nadvse raznovrstna, ne vnaprej zakoličena. Dostikrat je vpeta v piščevo neposredno okolje in v aktualno problematiko slovenske skupnosti v Italiji, spet drugič se odpira občim, nadčasovnim vprašanjem etike, morale, krščanske vere; zasidrana je v trenutku, v katerem nastaja, in obenem ne pozablja, da je posameznik tudi seštevek spominov, izkušenj in srečevanj z drugimi,”je Paljkovi knjigi na pot med drugim zapisal Aleš Berger.

40 knjig na nočni omarici

“Med novodobnimi izobraženimi ljudmi so tudi taki, ki nimajo ene same knjige v hiši in se s tem še postavljajo. Tega ne razumem. Pomislite samo, kje vse po svetu ste potovali s pomočjo knjig,” je še dodal avtor in dodal, da je za svojo ženo pravi križ zaradi štiridesetih knjig na nočni omarici. V nadaljevanju je omenil, da mu je življenje med kupi knjig - tako živijo tudi nekateri njegovi prijatelji, znanci in ljudje, ki jih ceni - zelo všeč.

“V določenih osebnih knjižnicah pa me zazebe. Malce tesno mi je ob ljudeh, ki imajo skrbno, po abecedi urejeno knjižnico,” je še dodal in potegnil primerjavo med urejeno kranjsko kmetijo, kjer je vse “zrihtano”, in primorskim borjačem, kjer je vedno kje kaj nametanega.

Čeprav je zapise Kaj sploh počnem tukaj sproti objavljal tudi na socialnem omrežju facebook, saj je tako dobil takojšen odziv bralcev, meni, da literatura v elektronski obliki ne funkcionira, da to ni to. Kot neke vrste dinozaver še vedno prisega na tiskano knjigo, ki jo je mogoče vzeti v roke, povohati, otipati papir ...

NACE NOVAK

---