Življenje je lepo ... z glasbo ob glasbi

V znamenju znanih in priljubljenih filmskih melodij in tkanja mednarodnih, medgeneracijskih, prijateljskih vezi je predsinočnjim v dvorani Zorana Mušiča v Kulturnem domu Bukovica zazvenel predzadnji koncert letošnje sezone.

Predsinočnjim so na Glasbenem večeru v Bukovici zazvenele melodije iz priljubljenih filmov 
Gremo mi po svoje, Pojmo v dežju, Evita, Zorro, Pirati s Karibov, Življenje je lepo ...  Foto: Mateja Pelikan
Predsinočnjim so na Glasbenem večeru v Bukovici zazvenele melodije iz priljubljenih filmov Gremo mi po svoje, Pojmo v dežju, Evita, Zorro, Pirati s Karibov, Življenje je lepo ...  Foto: Mateja Pelikan

BUKOVICA > Ob podpori Občine Renče-Vogrsko koncertni ciklus Glasbeni večeri v Bukovici četrto leto prireja Glasbeno društvo Nova, ki v svojih programih nudi predvsem možnost koncertiranja mladim glasbenikom in tistim, ki poskušajo oblikovati manj stereotipne glasbene programe.

Z izborom čudovitih melodij iz sveta sedme umetnosti sicer že dlje časa poskušajo nagovarjati tako profesionalni kot ljubiteljski glasbeniki, ki si na tak način želijo širiti krog občinstva. A vendar je imel tokratni poskus izvajanja glasbe iz znanih filmov kar nekaj hvalevrednih in svežih prizorov. Na istem koncertnem odru je združil italijanski orkester, v katerem igrajo profesorji Glasbene šole Moša, brhka in simpatična dekleta Singgirls iz občine Šempeter-Vrtojba in Mladinski zbor Mavrica (Coro giovanile Arcobaleno) iz Moše. Pisana glasbena druščina je - sicer v različnih zasedbah - zavzeto, čeprav pogosto manj intonančno in ritmično brezhibno, nizala napeve iz filmov Pojmo v dežju, Evita, Zorro, Pirati s Karibov, Življenje je lepo, Nesrečniki, Reševanje vojaka Ryana ...

V tem svetovnem (ameriškem) blago zvenečem venčku je svoje mesto dobila tudi slovenska filmska glasba. Pesmi Abel in Kajn in Vsak po svoje iz filma Gremo mi po svoje je čedno in doživeto ob instrumentalni podpori treh mladeničev (Tilen Lancner, kitara, Matija Podberšič, cajon, Andrej Batič, bas kitara) izvedel mladinski zbor Singgirls pod vodstvom Mojce Maver Podberšič. V zimzeleni Ne čakaj pomladi so skupne poustvarjalne vzgibe pod vodstvom dirigenta Fabia Persoglie združili zbor Singgirls in orkester Moša.

Seveda lahko filmsko glasbo tehtno obogatijo (ali pa jo dodatno zapletejo in ji tako odvzamejo njeno preprostost) domiselne priredbe za različne sestave. S tovrstnim izzivom se je soočila tudi mlada ajdovska skladateljica in violistka Barbara Grahor, ki je za tokratni projekt pripravila priredbo znane pesmi iz prve slovenske ljubezenske komedije Vesna. Svoj delež je filmskemu večeru dodal tudi vsestranski goriški skladatelj mlajše generacije Patrick Quaggiato: kot mojster tolkal je pomagal orkestru in zanj pripravil tudi aranžma že prirejenega zborovskega parta pesmi On my Own iz filma Nesrečniki.

Glasbeni večer v Bukovici je tako prepletel kar nekaj čudovitih dobrih namenov glasbenikov različnih kulturnih okolij in generacij. Njihova filmska zgodba sicer ni vedno tudi zvenela kot balzam za ušesa, saj je ponudila kar nekaj razglašenih trenutkov. A ti še malo niso vplivali na celostno koncertno vzdušje, ki je od začetka do konca vibriralo na frekvenci Dancing with the Stars in La vita è bella.

TATJANA GREGORIČ (Radio Koper)


Najbolj brano