Zid naš vsakdanji

Pod okriljem mednarodnega obmejnega srečanja Forum Tomizza že dvanajst let živi tudi mednarodni literarni natečaj Lapis Histriae. In v zadnjih letih najboljše kratke zgodbe, ki so objavljene v zborniku, dobijo tudi vizualno podobo. Umetniška dela, ki delajo družbo zgodbam v lanskoletni zbirki Zid, so te dni na ogled v koprski palači Gravisi.

KOPER > Forum Tomizza si vsako leto za premišljevanje postavi aktualno in perečo rdečo nit. Letos je bila to Laž, lani pa Zid. Kuratorka Maja Briski je to temo ponudila v “premlevanje” desetim umetnikom in v odgovor dobila vsebinsko in izvedbeno izjemno različne likovne zgodbe o mejah: političnih, fizičnih, psihičnih in čustvenih zidovih, ki se dvigajo vsepovsod okoli nas.

Središčna točka postavitve je ciklus fotografij in instalacija Roberta Sironija z naslovom 'otherland. Osrednja Sironijeva podoba - fotografija moškega na skalnati obali - v spomin prikliče znamenito sliko Popotnik nad morjem in meglo romantičnega slikarja Casparja Davida Friedricha (1774-1840) in občutje neizmernega hrepenenja ter tihe groze obenem. Sironi svoje delo dopolni z naplavinami: vejo, kovčkom, polnim vseh mogočih, celo kontradiktornih predmetov - od slušalk radijskega vezista, nerjavečih krožnikov do renesančnega ovratnika. Tako je stopnjeval trepetajočo praznino, ki se razteza v dilemi ostati ali oditi.

Med Zagrebom in Kölnom je razpeta umetniška pot Anite Kontrec, ki se v teh dneh s pretresljivo instalacijo Homes&Dreams predstavlja tudi v sklopu razstav beneškega Bienala. Z njo neposredno, vendar z veliko občutljivosti, miline in poetičnosti spregovori o ljudeh, ki jih je z domov pregnala vojna in so zdaj na poti - k iskanju novih sanj, soočeni s tem, da jih bodo težko uresničili. Za koprsko postavitev je izbrala delček že omenjene Homes&Dreams in jo združila z instalacijo Grenz über Gänger. Z obema gledalca nagovarja k človečnosti. Pravi, da je umetnost zanjo notranji dom in zaklonišče za dušo: “Varuje me pred brezumjem tega sveta, ki postaja vse bolj razdiralen. Istočasno me moja umetnost odpira za neskončno lepoto sveta. Vsaj v mojih očeh.”

Armano Jeričević se gledalcem predstavlja s serijo portretirancev, ki jih je fotografiral pred napol porušenim zidom v istrski vasici Furuli, kjer živi. Lokalne - istrske, regionalne in globalne motive v svoja dela vključujeta tudi Akiko Sato, Japonka, ki živi v Zagrebu, in Nat von Sky, Poljakinja, ki jo je pot iz rodnega Jawora odvedla v britanski Gloucester. V seriji Behind z digitalnimi kolaži pripoveduje o samoizolaciji in negotovem poskusu vrnitve v okolje. Bodysuit tattoo pa je naslov skice performansa, s katero se gledalcu predstavi Satojeva. Izdelala jo je po reprodukciji slike, katere avtor je legendarni japonski slikar Utamaro, poudarja pa človeško kožo kot sredstvo neposrednega telesnega stika med ljudmi, pogosto razdvojenimi s čustvenimi zidovi v vsakodnevnem življenju.

Kustosinja pravi, da avtorjev, ki se predstavljajo na razstavi Zid, ne povezuje le tema, marveč tudi status umetniških nomadov. Med njimi je tudi mlada berlinska umetnica Birta Bosse, ki postavlja na ogled triptih Taped, sestavljen iz črno-belih risb in lepilnega traku. Eden od najbolj znanih hrvaških ilustratorjev Milan Trenc s svojimi deli dodaja komentar k vse bolj očitnim razpokam pri obravnavi naravnih virov.

Kolektivno zgodbo o mejah in zidovih ter hkrati osebno, intimno izpoved v svojih delih pred gledalca postavljajo Krunoslav Stojanovski z delom Čilim, Hassan Abdelghani s črno-belo analogno fotografijo velikega formata Kanfanar 16/09/1943 in Zaneto Paulin, ki je v mestih Tomizzevega trikotnika - v Trstu, Umagu in Kopru - posnel serijo fotografij grafitov.

MAKSIMILJANA IPAVEC

---