Ženske - pomembna sila zaledja

Medtem ko so se moški bojevali in umirali na frontah prve svetovne vojne, so ženske morale prevzeti njihove predvojne obveznosti na kmetijah, v tovarnah in podjetjih, garale so v zaledju front, v bolnišnicah in humanitarno delale. Skupaj z otroci so jih gnali v begunstvo. O takratnem spreminjanju vloge žensk v družbi bo pripovedoval niz razstav, ki se bodo zvrstile do leta 2018.

KOBARID > Do 20. septembra bo v prostorih fundacije Poti miru na ogled prva od štirih razstav, ki se loteva doslej malo znanega poglavja: vloge žensk v času velike vojne. Razstavo 1914 - Položaj žensk na predvečer vojne so odprli minuli četrtek, vodja projekta, zgodovinarka dr. Marta Verginella, pa pravi: “Ko posegamo na področje zgodovine žensk, spoznavamo, da so podatki skromni. Upamo, da bomo tudi s to razstavo odprli zanimanje za nadaljnje raziskovanje.” V različna področja so se poglabljale soavtorice Kornelija Aljec, Ana Cergol Paradiž, Irena Selišnik, Urška Strle in Petra Testen. Z veliko vnemo in zanimanjem so delo opravljale brezplačno, v prihodnje pa bo za štiriletni projekt na voljo tudi denar. Tri razstave bodo postavili v Kobaridu, z zadnjo pa bodo vse izsledke predstavili ob stoletnici konca vojne 2018 v Narodnem muzeju v Ljubljani.

Domiselno zastavljen koncept bo približal postopno spreminjanje vzdušja od predvečera vojne, ko v vsakdanjem življenju hudih napetosti še ni bilo čutiti, prek dramatično spremenjenega življenja v hudem pomanjkanju in obupanosti, saj se je vojna podaljšala na nekaj let.

Fundacija je razstavo postavila v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, sodelovali so Narodni muzej, Muzej za novejšo zgodovino Slovenije, ZRC SAZU in Kobariški muzej. Oblikovanje je delo Matica Lebana.

Prevzemale so moške poklice

Aktualna razstava se osredotoča na prvo polovico leta 1914, čas pred začetkom vojne, in na njene prve mesece, ko so slovenski vojaki odhajali na fronto v Galiciji. Takoj po splošni mobilizaciji konec julija 1914 je zazevala velika vrzel, ki so jo morale polniti ženske: poskrbeti je bilo treba za kmetije, postale so glavne v trgovinah, iskale so dodaten denar z zaposlitvijo v tovarnah. Skratka, zaposlile so se v poklicih, ki so bili do takrat rezervirani za moške. “Ti majhni koraki so bili pravzaprav šele začetek velikih sprememb,” pojasnjuje Petra Testen.

Razstava je razdeljena v več tematskih sklopov, od odzivov na sarajevski atentat, prek dobrodelnosti, zakonodaje in morale, izobraževanja deklet, skrbi za ženske in otroke, smrtnosti in rodnosti, do ženskih društev in ženskega časopisja, ki z letom 1914 praktično povsem zamre. Predstavljene so tudi teme, kot so oskrba z živili, usoda begunk. Množica deklet in žena se je prelevila v bolniške strežnice, kar je postal eden najvidnejših poklicnih profilov. Prav ženske v bolnišnicah so se še najbolj približale frontam.

Agitatorke za vojno in za mir

Kot pojasnjuje Verginella, je bil pred vojno čas za žensko emancipacijo in pridobitev ženske volilne pravice tudi v slovenske dežele, med vojno pa so ženske postale pomembna sila zaledja. “Postale so dejavne v domačem in poklicnem okolju, tudi v politični sferi jih ni bilo mogoče spregledati. Delovale so kot vojne agitatorke ali pa navdušene podpornice lastne vojske, vohunke in tudi borke za mir.”

NEVA BLAZETIČ

---