Združeni v boju proti laži (foto)

Kako v našem svetu in družbi “allternativnih dejstev” in “drugih resnic” spregledati laž? To so se spraševali udeleženci 18. mednarodnega obmejnega srečanja Forum Tomizza. Predvčerajšnjim so odgovore, ki peljejo k izhodu iz labirinta laži in pomagajo prepoznati obilico njenih obrazov, iskali v Trstu, danes jih bodo v Umagu, včeraj pa se je tomizzijanska karavana premišljevalcev ustavila v Kopru.

Na koprskem delu simpozija Forum Tomizza  so o laži 
spregovorili (z leve) Andreja Blatnik, Marco Apollonio in 
Drago Bojić. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Na koprskem delu simpozija Forum Tomizza so o laži spregovorili (z leve) Andreja Blatnik, Marco Apollonio in Drago Bojić. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

KOPER >>Jasno, če hočeš narediti svet pregleden in obvladljiv, torej tak, kakršen po svoji naravi nikoli ne more biti, moraš resnico razglasiti za ekskluzivno domeno sebe in sebi podobnih. In to je tista izvirna laž, laž devetega kroga pekla,” je v uvodnem nagovoru poudarila pisateljica in prevajalka Polona Glavan in pokazala še na drugi, plemeniti obraz laži, književnost.

Je lažje verjeti v laž?

Pisatelj, urednik, publicist, nekdanji predsednik žirije nagrade vilenica in profesor založništva na ljubljanski filozofski fakulteti Andrej Blatnik je na simpoziju, ki je bil tokrat v prostorih samoupravne skupnosti Italijanov v palači Gravisi, opozoril na varljivost sodobnega mnoštva resnic: “Če že nima vsak državljan sveta svojega bivališča, svojega prihodka in morda svojega obroka, ima lahko vsaj vsak svojo resnico.” Po medijskem in političnem svetu se širi antiintelektualizem, ki vednost izenačuje z nevednostjo in ruši temelje človeškega znanja. Prelahko, meni Blatnik, je krivdo za to pripisati vladajočim. Če smo “resni pri razmišljanju o resnici”, se moramo vprašati, ali nam ni laž morda ljubša, ali ni vanjo lažje verjeti. “Ljudje vse bolj iščejo le potrditve svojih prepričanj,” meni Blatnik. Če je bilo za intelektualca preteklosti žlahtno dvomiti o sebi, je danes to znamenje šibkosti.

Forum Tomizza se danes seli v Umag. Ob 10. uri bodo v Skupnosti Italijanov, ki nosi ime po Fulvizu Tomizzi, podelili literarno nagrado Lapis Histriae. Na letošnji natečaj je prispelo 98 kratkih zgodb v hrvaškem, slovenskem, italijanskem, bosanskem in srbskem jeziku. Na simpozijskem delu bodo o laži razmišljali pisateljici Daša Drndić in Lejla Kalamujić, pesnica Anja Golob, kulturolog Aljoša Pužar, zgodovinarja Vjekoslav Perica in Francesca Rolandi ter avstralski prevajalec Will Firth. Umaško dogajanje se bo ob 19. uri nadaljevalo z odprtjem razstave in performansom Slavice Marin ter literarnim branjem v galeriji Marin, ob 20. 30 pa se bosta na večeru De Alfredo: Cantando&Ciacolando v Mestni knjižnici Umag tržaškemu glasbeniku in prijatelju Foruma Tomizza Alfedu Lacosegliazu poklonila Dario Marušić in Milan Rakovac.

K razumnikom preteklosti se je obrnil Marco Apollonio, pisatelj, doktor znanosti in bibliotekar v koprski gimnaziji z italijanskim učnim jezikom. Resnica in laž sta bili v preteklih tisočletjih tema številnih izvrstnih mislecev. Apollonio je sprehod skozi bogato filozofsko dediščino zaključil pri Harryju Frankfurtu, ki je uvedel izraz “sranje” (v izvirniku “bullshit”). Kdor širi “sranje”, v nasprotju z lažnivcem, nima ambicije ustvariti drugačne podobe realnosti, temveč le afirmirati samega sebe. “In prav to 'sranje' je globalni fenomen, ki danes zaznamuje kulturo, družbo in velik del politike,” meni Appolonio.

Politični miti in manipulacije so usodni za življenje v državah na območju nekdanje Jugoslavije, je poudaril bosanski frančiškan, doktor teologije, publicist in direktor Mednarodnega multiregionalega interkulturnega centra Drago Bojić. Ljudje hrepenijo po resničnosti in verodostojnosti v medosebnih in družbenih odnosih, meni, iščejo in zahtevajo dokaze, hkrati pa lahkoverno nasedajo manipulacijam. “Politiki lahko vase vpijejo neverjetno količino laži, velikokrat med seboj nasprotujočih si, in tako manipulirajo z ljudmi, še posebej s tistimi, in ti so v večini, ki živijo v svetu, v katerem si ne želijo postavljati vprašanj o resnici in se zadovoljijo z lažmi. Bolj kot so te laži paradoksalne, več ljudi jim verjame,” je razmišljal Bojić in spomnil na Jezusovo načelo osvobajajoče resnice, ki pa je bilo vedno tesno povezano z osebo: “Resnica sama na sebi, resnica kot metafizična kategorija nima vrednosti, če se ne poveže s konkretno osebo.”

Osnovno moralno vprašanje

“Kot je pred menoj povedal tovariš Drago Bojić, resnica se mora utelesiti,” je v svojem referatu med drugim poudaril Zlatko Paković, režiser, pisatelj, gledališki kritik in kolumnist dnevnika Danas, ki meni, da je naloga skupnosti spregledati temeljno laž, na kateri temelji naša sodobnost. In to je kapitalizem. Kajti “vprašanje laži je osnovno moralno vprašanje - in to pomeni, da je temelj morale resnica.” Kot najbolj očitno utemeljevanje laži v evropski sodobnosti je navedel 9. maj. Dan zmage nad nacizmom in fašizmom je pred leti postal (še) dan Evrope: “Praznovanje dneva Evrope ni v nikakršni zvezi z antifašizmom: gre za praznik ekonomskega povezovanja bogatih držav in globalizacije kapitala. Na tak način dan Evrope oskrunja pomen dneva zmage,” je prepričan Paković: “Zaradi dneva Evrope je zmanjšan pomen etosa antifašizma, ki je edini resnični temelj za sodobno evropsko moralo.”

Po oceni sociologa in kulturologa Aleša Črniča je največja laž našega trenutka laž o beguncih. “Ne le zato, ker jih velika večina nima nič s terorizmom, ne le zato, ker je med njimi veliko kristjanov in kar nekaj ateistov, in ne le zato, ker nikakor ne gre za orkestriran pohod islama nad krščansko Evropo.” Po njegovi oceni se begunska laž neposredno napaja iz zloglasne vilenske izjave, v kateri je leta 2003 tudi Slovenija sprejela ameriške argumente o tem, da ima Irak orožje za množično uničevanje. “Predvsem pa so begunci v mediteranskem morju in na ožičenih evropskih mejah velika laž najbolj gorečih branilcev evropske kulture,” meni in dodaja, da je ideja o Evropi kot čisti krščanski civilizaciji fikcija, njeni fundamentalistični branilci pa jo v imenu edinega pravega načina življenja, ogrožajo bolj kot muslimani. “Drugi razlog, zakaj so begunci predvsem laž fundamentalističnih varuhov krščanske Evrope, pa tiči v samem bistvu krščanstva. Ki je ljubezen! In vkolikor ta Bog, ki je ljubezen, res obstaja, tistim, ki se imenujejo z imenom njegovega sina, današnjega lažnega odnosa do beguncev ne bo spregledal.”

Novinar, pesnik in glasbenik Ahmed Burić iz Sarajeva pravi, da prihaja iz države, kjer se laže o temeljnih stvareh - najvišji predstavniki negirajo genocid v Srebrenici: “Tako se ustvarja prostor kjer je irelevantno, ali se govori resnica ali laž - psihološko in moralno smo se znašli v območju 'alternativnih dejstev', v katerem je vse podrejeno reviziji in pokroviteljskemu utilitarnemu soočanju dejstev.”

Ker se Evropa ni mogla soočiti s svojimi težavami, je to privedlo do radikalizacije političnih praks na njenem vzhodnem delu. “Potem, ko so bili sprejeti v Evropsko unijo, so se na Slovaškem, Poljskem, Madžarskem, Hrvaškem in v Sloveniji politične prakse radikalizirale,” meni Burić, ki sebe v takšni družbi vidi kot apatrida - človeka brez države. Zaradi laži, ki so dan za dnem vsepovsod okoli nas, ne zmoremo videti poti do boljšega sveta. “A izbiro imamo,” je prepričan Burić - “dokler imamo sebe”.

VESNA HUMAR

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano