Zabaven dokumentarec o gledališču

Gledališka vaja je mladinska komedija, ki je po besedah ustvarjalcev primerna tudi za odrasle, nastajala pa je v skupinskem duhu. Režirala jo je Katja Pegan, ki pravi, da je to predstava o ljubezni do gledališča in o solidarnosti. V Gledališču Koper jo bodo krstno uprizorili drevi, poleg Dese Muck, Jaše Jamnika in Gorazda Žilavca bosta nastopila mlada igralca Blaž Popovski in Vanja Korenč.

KOPER > Predstava ima po besedah Katje Pegan precej preprost okvir. Na tehnično vajo nenapovedano pride avtorica dramskega besedila (Desa Muck), ki so želi predstavo ogledati preden odpotuje na bralno značko v Ameriko. Ker igralcev ni, jo režiser (Jaša Jamnik) poskuša zamotiti, vodi jo po gledališču, v tem času se inspicient Rudi (Gorazd Žilavec) trudi priklicati igralce ... a neuspešno, zato vskočita rekviziter Ivo (Blaž Popovski) in garderoberka Ljubica (Vanja Korenč).

V Gledališki vaji nastopita tudi mlada igralca Blaž Popovski in Vanja Korenč. Blaž si gledališko znanje in izkušnje nabira v gledališki šoli, ki jo Katja Pegan vodi v Kopru, Vanjo pa v ta svet v Trstu uvajata Jaša Jamnik in Sergej Verč. Čeprav nista poklicna igralca, so njuni igralski kolegi posebej pohvalili njuno predanost in profesionalnost.

Gledališka vaja je namenjena učencem zadnje triade osnovne šole: tistemu občinstvu, ki ga gledališče praviloma ne zanima, saj je njihov svet internet - poln množice hitrih podob in informacij. A izkušnja, ki jo imajo ustvarjalci predstave s festivala Svetilnik, pravijo drugače: komedijo so tam odigrali trikrat in dobili odlične odzive.

Desa Muck je med nastajanjem predstave, za katero je sicer osnovno dogajanje napisala Katja Pegan, druga polovica pa je z nastala z improvizacijami na vajah, zelo uživala: “Gledališka vaja pokaže nastajanje odrske uprizoritve v stalnem duhu neizogibne katastrofe, ki pa jo na koncu vedno premaga predanost in ljubezen gledališkega plemena do svojega medija.” Jaša Jamnik pa dodaja, da je predstava svojevrstno razkritje gledališke čarovnije: “Pokaže namreč tisto, kar je na drugi strani odra oziroma zavese in to je privlačno za vse starosti. Tudi zato, ker didaktična plat predstave ni izstopajoča in očitna, ampak je vkomponirana v zabavno in sproščujočo zgodbo.”

Gorazdu Žilavcu se zdi Gledališka vaja zelo zabaven dokumentarec o gledališču: “Zelo smo pazili, da gledalcem vse to, kar se dogaja v gledališču, prikažemo čimbolj verodostojno. V predstavo smo vključili tudi veliko lastnih anekdot, veliko smo se šalili tudi na lasten račun.”

Katja Pegan je prepričana, da bo igriva komedija zanimiva tudi za odrasle, še posebej za tiste, ki imajo radi gledališče, a zakulisja nastajanja predstave ne poznajo.

In doda, da so pri Gledališki vaji na poseben način ujeli trenutek oziroma duh časa: “Ob tem, da pokažemo gledališke poklice, gledalcu predstavimo, kako nastaja gledališka predstava, kako smo velikokrat v napetosti in stalnem strahu, ali nam bo uspelo ali ne. V našem gledališču že pol leta nimamo sredstev za program, zato je ta predstava nastala domala brez sredstev in govori prav o tem, kako se moramo povezati, organizirati, da bi rešili predstavo. Tako je iz naše ljubezni do gledališča in solidarnosti nastala predstava o ljubezni in solidarnosti v gledališču.”

MAKSIMILJANA IPAVEC

---