Za praznično vzdušje brez nepotrebnega filozofiranja

Dvajset let je minilo, odkar so v Mačkoljah, vasici na južnem robu tržaškega zaledja, ustanovili zbor Nonet. Jubilej so proslavili v nedeljo v Športnem centru Zarja v Bazovici. Na priložnostni koncert so prišli mnogi prijatelji zbora. In teh je nenavadno veliko.

MAČKOLJE > To je bilo opaziti proti koncu koncerta, ko je napovedovalka Maja Smotlak začela vabiti na oder predstavnike zborov, s katerimi so Mačkoljani navezali stike. Jubilantom so se tako pridružili še pevci Moškega pevskega zbora Tita Copetti iz Tolmeča v Karniji, Moške vokalne skupine Lipa iz Bazovice, Rudarskega okteta Velenje, Pevske skupine Studenec iz Pivke in Dekliške vokalne skupine Primorsko iz Mačkolj.

“To so samo tisti, ki so z nami sodelovali v zadnjih dveh letih. Navezujemo stike vsepovsod, saj bi drugače peli samo sebi,” je po koncertu povedal profesor telesne vzgoje Miloš Tul. Bil je zraven, ko je v Mačkoljah iz nekdanjega Mešanega pevskega zbora Primorsko nastala pevska skupina s samimi moškimi glasovi. “Pač iz potrebe, da imamo v vasi zbor, ki bi pel klapske pesmi za posebne priložnosti, kot so prazniki in fešte. Projekt pa se je z leti razvil.”

Zasluge za kakovosten preskok ima Aleksandra Pertot, ki je vodenje Noneta prevzela na vrat na nos, ko je pevcem umanjkal dotedanji zborovodja Anton Baloh. “To, da smo pridobili Aleksandro, je bilo za nas, kot da bi se uvrstili v ligo prvakov,” s športno metaforo ponazori Tul.

Pertotovi so se pevci med nedeljskim koncertom zahvalili z rožami in prijaznimi besedami. Za hec so jo celo posedli na prestol, ki so ga namenoma postavili na oder. Piko na i je postavil še predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Igor Tuta, ki je Pertotovi izročil kar dve priznanji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti: častno Gallusovo značko in zlato značko.

Zborovodkinja je v zahvalnem govoru potožila, da je vožnja v Mačkolje zanjo kar dolga. A za vse prevožene kilometre ji ni žal, saj se z mačkoljanskimi pevci dobro ujame. Ni ji težko verjeti, saj Mačkoljane vabijo vsepovsod tudi zaradi njihove nalezljive dobre volje. Spričo nje se uradni koncerti večkrat nadaljujejo še v neformalni obliki v kaki kleti, je v šali dodal Tul.

Ob njem so pri zboru že od vsega začetka še Iztok in Saša Smotlak, Mitja in Mauro Zonta ter Rado Tul. Pridružili so se jim še Ivo Colarich, Walter Stopar, Jernej Fonda in Emanuel Martini. Zdaj je pevcev deset, kar je glede na ime zbora nenavadno. “Nonet je lastno ime, ni oznaka,” pojasni Tul. “Če bi se odločili, da bomo oktet, bi se obsodili na to, da nas mora biti vedno osem. Tako pa smo lahko bolj svobodni, včasih nas je deset, včasih samo šest. Med nami imamo podjetnike, ki delajo kariero, zato je že čudež, da nam uspe tedensko vaditi. Nismo vrhunski, smo pa vseeno razmeroma kakovostna skupina, ki rada poje za praznično in domače vzdušje brez nepotrebnega filozofiranja.”

PETER VERČ

---