Za eno dozo sreče in še večjo mero premislekov

Vsestranski vojskarski rojak Adolf Šinkovec - Črtomir (1914 - 1983) se je v literarna spominjanja ob stoletnici rojstva med sovaščane in idrijske gimnazijce “vrnil” kot pesnik. Kronali so jih z izdajo zbirke njegovih pesmi, pesmi vnukinje Simone in 13 mladih idrijskih poetov - Nov dan.

IDRIJA > Prvo pogonsko kolo kulturnega vrvenja na vojskarski planoti - Irena Hvala - ob zvestem prebiranju del, zlasti pesmi, rojaka Adolfa Šinkovca Črtomirja, diplomata, novinarja, urednika, vedno znova ugotavlja, da ga premalo poznamo. Letos, ob stoletnici njegovega rojstva, je vrzel zapolnil niz literarnih dogodkov na planoti in v idrijski gimnaziji. Nov dan, pred kratkim predstavljena zbirka pesmi Šinkovca, njegove vnukinje Simone in 13 bivših gimnazijcev, je spominsko leto zaokrožila na najboljši možen način.

Nov dan je lahko s pesmijo obsijan

Z zbirko bodo pesmi prekaljenega in še zorečih poetov blizu številnim srcem. Na las podobno, kot je v uvodu zapisala urednica zbirke, profesorica slovenščine Romana Kokošar, so Šinkovčevo liriko za svojo vzeli dijaki - recitatorji, ki so spomladi pripravili spominski recital. To je bilo odločilno, da je sama odgnala dvome s predloga pesnikovega prijatelja, literarnega zgodovinarja dr. Emila Cesarja (ta Šinkovca v uvodu tudi predstavlja) in njegovih sinov Aljaža in Matjaža, da bi k očetovim pesmim v zbirko natisnili še pesniška snovanja bivših gimnazijcev.

Prej je Šinkovčeve pesmi - sveže in sodobne - posvojila sama. “Odkrivala sem zvočnost in igrivost tradicionalnih pesmi, bila presenečena nad kvaliteto pesmi poznega obdobja in se našla v razpoloženjskih in bivanjskih. Vstopila sem tudi v njegovo življenje in občutila zgodnje bridko razočaranje, ker kljub iskrenemu prijateljstvu z Bevkom in njegovemu prepričanju, da Šinkovec zasluži izdajo pesniške zbirke, ta dolgo ni bila izdana,” piše Kokošarjeva.

Sklopi, ki jih uvajajo Šinkovčevi citati, so se ji iz domovinskega, na Vojsko, Idrijo, zemljo in naravo navezanega, pa vojnega, ljubezenskega, razpoloženjskega in bivanjskega, v zbirko nanizali v logično ogrlico. Poslednja Šinkovčeva v zbirki, optimistični Nov dan, ji je nadela ime.

Poklon dedku in mlade moči

Šinkovčeva vnukinja Simona je most do 13 mladih pesnikov zgradila s sedmimi pesmimi. V prvi Dedku v sedaj pove, da je ponosna nanj in v naslednjih dokaže, da ima v krvi tudi njegove gene.

Sanja Rejc, vsestranska kulturnica, tudi povezovalka večera in ena od avtoric pesmi, je Kokošarjevi podala roko pri urejanju drugega dela zbirke. Skupaj sta izbrali avtorje do 35. leta starosti, ki so prve pesmi objavljali v gimnazijskem glasilu, se podali v različne študije, a ostali zvesti zorenju s peresom. Ob Rejčevi, ki pravi, da ima v pesmih ubesedene skice za slikarsko delo, se z minimalističnimi utrinki, pa vse do sonetov, predstavljajo še Ksenija Mlinar, Gaja Rupnik Caruso, Dejan Ozebek, Janja Kavčič, Nina Istenič, Alenka Buh, Jaka Čibej, Sonja Benčina, Tadeja Ozebek, Tjaša Kermavnar, Rok Šinkovec in Domen Uršič.

Na literarnem večeru so slednji predstavljali Šinkovčeve, sedanji dijaki pa pesmi svojih predhodnikov. Medtem ko so v recital in zbirko nanizali mozaik pesmi Za eno dozo sreče, kot je eno od njih naslovila Isteničeva in za pravcato goro premislekov, poslušalci niso skrivali navdušenja nad liričnim doživetjem sicer pustega predzimskega večera.

SAŠA DRAGOŠ

---