Za Pandurjem žalujejo tudi v tujini

Gledališki režiser Tomaž Pandur je bil znan po tem, da je po nesoglasjih v slovenskih gledaliških krogih veliko ustvarjal v tujini. Hrvaški minister za kulturo Zlatko Hasanbegović je poudaril, da je bil neponovljiva umetniška osebnost tudi za hrvaško gledališče, igralka Blanca Portillo pa meni, da je bilo njegovo delo izraz njega samega.

ZAGREB, MADRID, LJUBLJANA >Zlatko Hasanbegović je že v torek izrazil sožalje družini Tomaža Pandurja. Povedal je, da je Pandur s svojim delom obogatil tudi hrvaško gledališče. “Neverjetna se zdi vest, da nas je na vrhuncu ustvarjalne moči zapustil gledališki genij neizčrpne energije, saj smo vselej znova pričakovali in hrepeneli po njegovi novi gledališki režiji. Sedaj se moramo sprijazniti s tem, da je slovensko, hrvaško in svetovno gledališče izgubilo edinstvenega umetnika,” je ministrove besede povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.

Po besedah Hasanbegovića so bile Pandurjeve predstave gledališki čudeži, magične scenske slike, ki so še dolgo ostale v spominu gledalcev. Pandur je s Hrvaškim narodnim gledališčem v Zagrebu sodeloval pri postavitvi Tolstojeve Vojne in mir, Euripidove Medeje in Krleževega Michelangela. Sodeloval je tudi s hrvaškima gledališčema Ullysses in Gavella.

Znano je, da je Pandur svojo gledališko meko odkril v Španiji. Tam je leta 2005 postavil Božansko komedijo, potem balet Alas, predstave Sto minut, Barocco in Medeja. Sodeloval je s Teatrom Espanol, za katerega je pripravil Shakespearovega Hamleta z Blanco Portillo v naslovni vlogi.

Pandur je ustvarjal tudi v Španiji, Nemčiji in Grčiji

Portillo je ob vesti o Pandurjevi smrti po poročanju spletnega portala MMC RTV Slovenija za spletno izdajo španskega časopisa El Pais zapisala: “Navdaja me nek tuj občutek osirotelosti.”

“Tomaž je bil močna energija, polna luči, ognja, norosti ... njegovo delo je bilo zvest izraz njega samega: lepota, tema in svetloba, notranji razkol, tveganje do roba, vztrajnost, mehkoba, ljubezen, sovraštvo, inteligenca in čustva. Nad okusi in mnenji, onkraj mode in trendov, Tomaž je bil vedno zvest samemu sebi in svoji zavezanosti Gledališču. Pogumen, drzen, vrgel se je v življenje in sledil svojim sanjam, dokler jih ni dosegel. Nič ga ni omajalo, čeprav se je včasih počutil nerazumljenega,” je zapisala Portillova.

Pandur je sodeloval tudi z drugimi španskimi gledališkimi ustanovami, kot so gledališki festival Merida, Gledališče Fernan Gomez/Kulturni center mesta Madrid, Španska plesna organizacija in Narodni dramski center/Gledališče Maria Guerrero.

Razen v državah nekdanje Jugoslavije in Španiji je Pandur ustvarjal tudi v Nemčiji in Grčiji.

Slovenska gledališča poudarjajo veličino Tomaža Pandurja

V SNG Maribor so s festivalom Borštnikovo srečanje pretreseni ob nenadni smrti režiserja Tomaža Pandurja. Danes so v avli gledališča odprli žalno knjigo, v katero je direktor SNG Maribor Danilo Rošker zapisal, da bo Pandurjevo misel, sanje, vizije in poslanstvo v gledališču nadaljeval. Pandurju so se poklonili tudi v drugih slovenskih gledališčih.

Pandur se je letos nameraval vrniti v rodni Maribor, saj so v tamkajšnji Drami jeseni želeli odpreti novo sezono z njegovo predstavo Brezmadežna. Rošker pretresen in žalosten noče verjeti, da se z režiserjem ne bosta več videla in uresničila projekta, o katerem sta dogovorila po dveh desetletjih. S Pandurjem sta o premieri Brezmadežne govorila še malo preden je zaokrožila žalostna vest. Režiser se je veselil prvih vaj v maju.

“Bil si umetnik, vizionar, svetovljan, estet, človek, prijatelj,... Gledališkemu svetu si postavljal nove standarde, v času tvojega direktorovanja Drami SNG Maribor si nas postavil na svetovni gledališki zemljevid, odšel v svet, se vračal domov, končno začel ustvarjati v ljubljanski Drami in razmišljati o Mariboru. Mene si popeljal v svet umetnosti, gledališča, odkril si talente, za katere sam nisem vedel. Hvala,” je še zapisal Rošker.

Vpis v žalno knjigo je mogoč od danes do petka, od 10. do 13. ure in od 17. ure do 19.30, v soboto pa od 10. do 13. ure.

Pandurju so se poklonila tudi druga slovenska gledališča. V Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je Pandur pred več kot 25 leti režiral odmevno predstavo Šeherezada po dramski predlogi Iva Svetine, so zapisali, da kljub enkratnemu sodelovanju z njim “njegov pečat ostaja neizbrisen”. Zapisu so dodali odlomek iz Šeherezade iz katerega je misel: “Nato se vrnem in znova najdem svojo temo. In vem, da so v njej vrata, silnejša od vaše luči!”

V ljubljanski Drami so na spletni strani objavili zapis: “Veliko prezgodaj nas je zapustil naš dragi prijatelj Tomaž Pandur. Iskreno sožalje vsem bližnjim in vsem, ki žalujete z nami.” Direktor Drame Igor Samobor je v torek povedal, da sta z režiserjem pred tremi leti postala dobra prijatelja. Njuni pogovori so bili bogati, globoki in polni skupnih vizij ter sanjarij, ki jih je zaznamoval podoben odnos do sveta. “Delo z njim je bilo, najmanj, kar lahko rečem, čudovito,” je poudaril.

Samobor je v Faustu upodobil večnega iskalca, nemirnega duha, kar je bila personifikacija Pandurja in njegove vizije o lepšem, in boljšem jutru.

V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so zapisali, da je bil Pandur “vizionar, estet in edinstveni režiser, ki je na odru udejanjal dimenzijo dna s predstavami, ki so postale kultnega pomena”. Zaznamovala ga je zelo močna osebnost in edinstveni umetniški pečat, s katerim se je kmalu uveljavil na mednarodni sceni, so spomnili.

Pandurjeve predstave so v Italiji med drugim gostovale v sklopu programa čedajskega Mittelfesta, ekipi SSG pa se je vtisnilo v spomin njegovo gostovanje s predstavo Tesla Electric Company.

“Neverjetna izguba je prizadela evropsko gledališče in na poseben način slovensko gledališče. Tomaž Pandur je bil eden od najpomembnejših akterjev našega gledališkega življenja. Umrl je na sceni, kot bi morali verjetno umret vsi umetniki. S to mislijo ne bomo tolažili bolečine njegove družine in številnih evropskih prijateljev gledališča, vendar čutimo ob taki priložnosti dolžnost, da izrazimo svojo neskončno žalost,” so še zapisali v SSG.

STA

---