Z vero v sliko in življenje

Šest oči (Sei occhi) je razstava treh slikarjev, treh različnih pristopov in estetik. Ustvarjalne svetove Roka Kleve Ivančića, Riharda Lobenweina in Nika Skuška združuje prepričanje, da slika ni mrtva, zanimanje za figuro, realističen način upodabljanja in - kot pravi kustos Dejan Mehmedovič - veder pogled v sedanjost in prihodnost.

Rok Kleva Ivančić (levo) in Rihard Lobenwein na odprtju 
razstave Šest oči. Foto: Maksimiljana Ipavec
Rok Kleva Ivančić (levo) in Rihard Lobenwein na odprtju razstave Šest oči. Foto: Maksimiljana Ipavec

IZOLA >V galeriji Insula in palači Manzioli gledalca nagovarjajo različni ustvarjalni jeziki in svetovi. Šest oči (Sei occhi) je precej nenavadna razstava. Pa ne le zato, ker gre za skupinsko predstavitev treh mladih slikarjev. To, da Izolan Rok Kleva Ivančić (1990), Rihard Lobenwein (1989) iz Strunjana in Celjan Nik Skušek (1990) verjamejo v slikarstvo, torej klasičen medij, ki so ga že večkrat razglasili za mrtvega, je manj neobičajno kot realizem oziroma hiperrealizem, ki se na njihovih platnih druži s prav posebne vrste vitalizmom.

Kustos Dejan Mehmedovič pravi, da je osrednji moto njihovega ustvarjanja carpe diem - ne obremenjujejo se s travmatičnim in kriznim časom, v katerem živijo; nadomeščajo ga z živahnostjo, zagnanostjo in vedrino ter tako poudarjajo veselje do življenja (in ustvarjanja).

Vsak od njih vidi svet drugače. Na slikah Roka Kleve Ivančića so prizori z ulic, pa portreti risanih junakov iz njegovega otroštva, Nik Skušek se posveča motivu rok, platna, še zlasti tihožitja, Riharda Lobenweina pa osupnejo z virtuozno slikarsko potezo, izjemno dovršenostjo detajlov pa tudi svojevrstno “patino” - delujejo namreč, kot da bi nastala v ateljeju kakšnega baročnega mojstra. “Dela starih mojstrov me navdušujejo, seveda. A čeprav to na mojih slikah ni vidno na prvi pogled, je tisto, kar me zelo zanima, vsebina. Realizem pa je tisti filter, ki mi omogoča, da vsebino najbolje in najbolj transparentno prikažem,” pove slikar iz Strunjana, ki trenutno končuje magistrski študij slikarstva na ljubljanskem Arthouseu. In doda, da se mu njegova dela ne zdijo odmaknjena od časa, v katerem živi. V sodobni umetnosti se mu zdi dragoceno predvsem to, da omogoča estetski pluralizem - sobivanje novih medijev, performansa, abstrakcije in klasičnega slikarstva, v katerem ustvarja tudi sam.

Razstava, ki bo na ogled do 3. maja, pravzaprav govori tudi o veri mladih ustvarjalcev v sliko. V tradicionalen, že neštetokrat odpisan medij. “Naš pozitiven, neobremenjen odnos do sveta, se kaže tudi v tem, da - slikamo. Da ustvarjamo, četudi v času, ki takemu početju ni naklonjen,” razmišlja Rok Kleva Ivančić. In doda, da ga z Rihardom in Nikom povezuje prepričanje, da je v slikarstvu še marsikaj mogoče. Da se da s čopičem in barvami še ogromno povedati. In da tudi novi vizualni mediji in likovne prakse sliko in slikarstvo pravzaprav delajo še bolj živo.

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano