Z umetnostjo sonca v jesen

Idrijska knjižnica je v petek na umetniškem večeru gostila velikana hrvaške književnosti, Dubrovničana Luka Paljetka. Z dalmatinsko pesmijo so odličnemu vzdušju dodajali vrednost Galebi, narodnostno pisana “notranjska” klapa, s prefinjenimi kipi ženskih teles pa še idrijski kipar Stanislav Šavelj.

IDRIJA > Vsestranski hrvaški umetnik in književnik dr. Luko Paljetak je med idrijsko poslušalstvo prišel odlično razpoložen. V topli stari mestni galeriji Magazin, obdan z množico poslušalcev, “svojo” dalmatinsko pesmijo klape Galeb, s stiliziranimi galebi, ki so po ideji kiparja Stanislava Šavlja leteli pod stropom, in obkrožen z njegovimi kiparskimi stvaritvami, je petkovega deževnega večera pričaral čarobno vzdušje.

Prevajalec Prešerna o ljubezni, Juliji ...

Pravzaprav so ga ustvarili vsi skupaj. In prav to, je poudarila organizatorka večera, ravnateljica Mestne knjižnice Milanka Trušnovec, je bil tudi namen - s toplim, sončnim spominom na poletje vstopiti v jesen.

Dubrovniški akademik, avtor več kot sto romanov in pesniških zbirk, sestavljalec antologij, profesor, dramatik, urednik, prevajalec in še in še, je svoje Idrijčane - njegova žena Nuška je namreč iz Idrije - nagovoril po slovensko in z njemu najljubšo poezijo - ljubezensko. Zazvenele so tako znane Prešernove kakor take, ki jih je Paljetak, navdihnjen z največjim slovenskim poetom, prepesnil po lastnem čutenju, prebral pa je tudi več svojih najbolj emocionalnih. Doživeto je interpretiral kultno strastno pesem U svakom slučaju te volim.

“Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele ...” je prebiral v plesnem ritmu, v slovenščini in potem še svoj prevod Povodnega moža v hrvaščini. “Najtežje je bilo najti ritem. Iskanje ritma, potreba po njem, je pri meni stalnica. Kadar ga najdem, me najdejo tudi besede. Temu zaupam,” je povedal.

V hrvaščino je pred desetletji prevedel celotnega Prešerna, posvetil pa mu je tudi vrsto svojih sonetov. “Tudi Juliji. Prevajal sem še Shakespeara in pisal o njegovi Juliji, a Prešernova je posebna. Jezen sem nanjo, vendar sem ji hkrati hvaležen. Brez nje ne bi bilo Francetove izjemne poezije in jaz se ne bi potopil v njegovo mojstrstvo,” je pojasnil humorno ubran sonet, ki ga je posvetil Primicovi Juliji.

Vsaka pesem je vredna premisleka

Pesmi, tudi za otroke, kot je povedal, piše tam, kjer ga najdejo. Mnoge so ga našle v Sloveniji. V Lipici, Vrbi, Idriji ... Zlasti v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je za kratek čas pred vojno umaknil v ženino rodno mesto. Nastala je zbirka Ubežne pesmi. Interpretiral je lažje, humornejše, kakor je dejal, vendar se je takoj popravil: “Vsaka pesem ima dušo, ki jo lahko zazna vsako srce. Zato je sporočilo vsake pesmi vredno premisleka.”

Prepustil se je dalmatinskim pesmim klape Galeb. Tu in tam je zapel z narodnostno pisanimi, a sedaj pretežno na Notranjskem živečimi pevci, ki negujejo dalmatinsko pesem, in pojasnjeval je izvor oziroma nastanek pesmi. Ko so zapeli Piva klapa ispo' volta (znana je v interpretaciji Oliverja Dragojevića), se je spomnil, kako jo je pred poroko napisal njegov vrstnik, pesnik in akademik dr. Jakša Fiamengo, Komižan, ki ima uglasbenih in ponarodelih približno 500 pesmi.

Paljetak je Galebom podaril plošček s svojimi uglasbenimi pesmimi. “Predlagam, da na naslednji literarni večer v Idrijo povabimo Fiamenga,” je vrgel rokavico Trušnovčevi.

Ali jo bo sprejela, ni povedala. Pač pa so poslušalci pri Paljetku in pevcih dosegli precej podaljškov. Potem pa so pozno v noč ostali skupaj. Tudi pri ogledu nežnih ženskih torzov, ki jih je vešče in skrbno v različen les vklesal domači kipar Stanislav Šavelj.

SAŠA DRAGOŠ

---