Z abstrakcijo je prestopal meje

Minuli petek je v 83. letu starosti preminil slikar, grafik, pesnik, scenograf in akademik Janez Bernik. Od leta 1957 je imel 76 samostojnih razstav po Evropi in ZDA, pogosto je sodeloval na mednarodnem umetnostnem bienalu v Benetkah ter na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani.

PREBOLD > Eden prvih slikarskih ciklov Janeza Bernika - Magme z začetka 60. let minulega stoletja - prinaša podobe nedotaknjene zemeljske površine s simbolnim pomenom. Leta 1963 se začnejo v njegovem opusu v informelski tematiki pojavljati pismenke in znaki, tako imenovani letrizem. K figuralnim temam se je vrnil z upodobitvami Mandatorjev (1967-1968), sledila sta v slikarstvu in grafiki cikla Trave in Angeli (1970), potem ob najrazličnejših predmetih tudi podobe Kamen - kruh (1975-1977).

Cikel slik, risb in pesmi Sence na duši (1980) je napovedoval premik v novo kontemplacijo, obenem pa so stopile v ospredje figuralne teme, najprej v kiparskem ustvarjanju, potem v slikarstvu, grafiki in risbi. Od tod ni bilo daleč do sakralne umetnosti: leta 1988 je Bernik naslikal Križev pot v cerkvi sv. Roka v Dravljah, leta 1993 v cerkvi v Zabreznici, leta 1999 pa v trnovski cerkvi v Ljubljani ob štirih podobah iz življenja Janeza Krstnika.

Bernik, ki je iz slikarstva diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, konec 50. let pa se študijsko izpopolnjeval v Parizu, v ateljeju znamenitega Johnnyja Friedlaenderja, je za svojo delo prejel več kot 40 nacionalnih in mednarodnih nagrad in priznanj. Med njimi so nagrada Prešernovega sklada, Jakopičeva nagrada, Prešernova nagrada za življenjsko delo, velike nagrade za grafiko v Tokiu, Sao Paulu, Seulu in Ljubljani, častna nagrada za grafiko v Krakovu, specialna častna nagrada za grafiko v Benetkah ter zlata medalja za slikarstvo v Rimu.

Bernik velja za umetnika, ki je v 60. letih vzpostavljal stik s sodobnimi umetniškimi tokovi zahodne Evrope, je pa tudi eden prvih slovenskih informelistov. “Iz tradicionalnega slovenskega figuralnega modernizma je prestopil v abstrakcijo, s katero je nastopal v velikih reprezentančnih razstavah, ki so krožile od Evrope do Severne Amerike. Spominjam se pomembne razstave tedanje jugoslovanske likovne umetnosti v londonski galeriji Tate, kjer je imel Bernik pomembno, vodilno vlogo kot eden tedaj mlajših likovnih umetnikov,” je za STA pojasnil likovni kritik Aleksander Bassin.

Bassin je še posebej opomnil na Bernikove velike samostojne razstave v Düsseldorfu in Nürnbergu ter na priznanja, ki jih je prejel kot grafik. Skupaj s soprogo Adriano Maraž je bil takrat tudi eden mlajših ustvarjalcev ljubljanske grafične šole.

Od leta 1989 je bil izredni, od leta 1993 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), od leta 1994 dopisni član Academie Nazionale di San Luca v Rimu ter od leta 1995 redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti.

Bernik je deloval tudi kot pesnik; s svojo poezijo je precej hitro stopil v javnost, zlasti pri Novi reviji. Objavil je več ciklov in knjig pesmi, med njimi Nočni dnevnik (2010).

MI, STA

---