Z Maksom Fabianijem do vrednotenja urbanih prostorov

Novogoriška občina bo leto 2105 posvetila arhitektu in urbanistu Maksu Fabianiju (1865-1962) ter se tako pridružila Ljubljani, Dunaju, Trstu, Gorici in drugim krajem, ki se bodo ob 150. obletnici Fabijanijevega rojstva z razstavami, simpoziji in drugimi prireditvami spomnili kraškega rojaka. Kot eden najpomembnejših arhitektov cesarstva se je vpisal v evropsko kulturno dediščino, pri nas pa po prvi svetovni vojni urbanistično urejal tako rekoč večino krajev med Bovcem in morjem.

NOVA GORICA > Odločitev je padla: novogoriška občina bo leto posvetila Fabianiju, včeraj je zato za isto mizo poklicala vse kulturne in druge institucije, zavode, društva, da bi razgrnili svoje ideje, poglede, se uskladili in nastopili pod skupno zastavo. Odziv je bil tako rekoč popoln, saj so se za veliko mizo zelene dvorane komaj posedli vsi sodelujoči organizatorji, muzealci, varuhi kulturne dediščine, arhitekti, knjižničarji, arhivisti, raziskovalci, humanisti, občinarji, gledališčniki. Osrednja, ki je tudi pobudnica in bo vse skupaj koordinirala, pa je Ustanova Maksa Fabianija iz Kobdilja. Kot so dejali, je izhodišče celotnega dogajanja Fabianijevo delo v primorskem prostoru, namen seznanitev ne le strokovne, ampak širše javnosti z njegovim delom, priložnost pa razmišljanje o prostoru in o multikulturnosti. Sredstva v proračunu občine niso predvidena, zato se bodo programi pretežno izvajali skozi obstoječe programe institucij.

Kras - monarhija - Gorica

Nataša Kolenc iz Ustanove Maks Fabiani je povedala, da so projekt zastavili že leta 2012 in sicer kot kalejdoskopski, a s tremi ključnimi temami, odprtimi za vključevanje drugih ustanov. Prvi vsebinski sklop je Murva Fabianijevih, ki obsega preučevanje družine in se osredotoča na Kras, drugi sklop nosi ime V vrhu monarhije in bo potekal po mestih nekdanje monarhije, v tem sklopu nastaja velika monografska razstava na ljubljanskem magistratu in simpozij; v tretjem sklopu, ki ga je imenovala Velikost in veličina pa se vključuje Goriška, kjer je Fabiani aktivno sodeloval kot urbanist po prvi vojni razrušenih krajev in prispeval več kot sto urbanstičnih načrtov krajev od Bovca do morja.

Zgodba, ki odpira nove

Obeta se film o Fabianiju, razstave, strokovna predavanja, delavnice za otroke, Goričani pripravljajo vodnik po Fabianijevi Gorici, Slovensko narodno gledališče pripravlja didaktično umetniško postavitev, pripravlja se celostna grafična podoba. Fabianija pa nameravajo predstaviti tudi na veliki razstavi Expo, marsikatera ideja se bo še izoblikovala.

Sam Fabiani je zgodba, ki v današnjem času odpira nove. Ena se gotovo navezuje na urbane prostore, znotraj katerih bivamo in o katerih je Fabiani znal veliko povedati; druga se dotika nacionalne opredeljenosti in govori o tem, da je bil tako Slovenec kot je bil Avstrijec, Goričan ali morda Italijan. Bil je doma v celotnem cesarstvu; na Dunaju, Ljubljani, Trstu, na južnem Poljskem, na Goriškem. “Fabiani pripada slovenski kulturi, kot pripada dunajski, goriški pa morda italijanski, najpoprej pa slovenski moderni,” je dejal umetnostni zgodovinar Peter Krečič. Sam Fabiani se je menda opredelil za Kraševca in Evropejca. Sodelujoči so si bili tako edini, da je zato obhajanje obletnice nujno potrebno navezovati na obe Gorici skupaj, na preseganje meja in ustvarjanju skupnega prostora, prostora, v katerem se dobro počutimo.

KLAVDIJA FIGELJ

---