“Vznemirja me divjost pesmi”

Nika Solce je lutkarica, pevka in glasbenica, ki neutrudno raziskuje in se ne meni za meje. Še prej kot slovensko ljudsko pesem, ki se ji posveča v zadnjih letih, je odkrivala indijsko glasbeno izročilo. Na prvi pogled težko združljivi glasbeni nitki, oplemeniteni z zvenom Balkana, je skupaj z indijsko glasbenico Sabiho Khan spletla na zgoščenki Zamee. Skupaj z mednarodno zasedbo glasbenikov jo te dni predstavlja po Sloveniji - v četrtek bodo nastopili v koprskem Pokrajinskem muzeju.

Koprčanka Nika Solce in indijska glasbenica Sabiha Khan sta 
posneli zgoščenko, na kateri iščeta stične točke med tradicionalno indijsko in slovensko glasbo.
Koprčanka Nika Solce in indijska glasbenica Sabiha Khan sta posneli zgoščenko, na kateri iščeta stične točke med tradicionalno indijsko in slovensko glasbo. 

KOPER > Ko je bila še najstnica, je v življenje Koprčanke Nike Solce z odločnim in velikim korakom vstopila Indija. V indijsko glasbo se je zaljubila pri štirinajstih. “Zagnano, idealistično sem se začela poglabljati v indijsko filozofijo in duhovnost, 'žebrala' mantre in bila vsa 'sveta'. Odpravila sem se v Indijo in v ašramih začela prepevati mantre,” z nasmeškom pripoveduje o svojih takratnih pevskih nastopih. In doda, da so ji nekateri duhovni tovariši oponesli, da ne poje prav, da mantre v glas preliva čisto preveč strastno. V Nikin način petja se je namreč takrat pritihotapila ciganska glasba, nad katero je bila povsem očarana. “Jah, sem jih pač pela malo po svoje,” se nasmehne in skomigne z rameni. Pri dvajsetih letih je nastopala z bratom Matijo in z makedonskim glasbenikom Deanom Skartovom, kmalu po tem se je našla z zasedbo Orkester Aguševi in z njimi koncertirala po Italiji, kasneje pa kot solistka združevala ustvarjalne moči z različnimi zasedbami ter prepevala na evropskih in tudi drugih odrih. Od svojega mladostnega indijskega poglavja pa se je poslovila s ploščo Whispers of the soul, ki jo je izdala pod imenom Narayani.

“Nova Indija” se je Niki odprla pred štiri leti v Avstraliji. Z bratom Matijo, prav tako lutkarjem in glasbenikom ter vodjo festivalov Histeria in Plavajoči grad, sta se odpravila na sorodni Woodford festival. Tam je srečala Sabiho Khan, Indijko, ki se že dve desetletji uči posebnih, tradicionalnih načinov indijskega petja, njen glas pa lahko slišimo v številnih bollywoodskih filmih. “Takoj sva bili zelo navdušeni druga nad drugo,” med smehom pove Nika in doda, da se je ideja za glasbeni projekt Zamee, ki ga v teh dneh z zasedbo predstavljata po slovenskih krajih, rodila že ob njunem prvem srečanju.

Na četrtkovem koncertu v Pokrajinskem muzeju Koper bosta Nika Solce in Sabiha Khan nastopili s kitaristom Tilnom Stepišnikom, violončelistom Tobyjem Kuhnom, harmonikarjem Matijo Solcetom, na table bo igral VinayakNetke, na tolkala pa Žiga Šercer. Koncert se bo začel ob 20. uri in je brez vstopnine.

Kje se stakneta indijsko in slovensko?

S Sabiho glasbo čutita in razumeta podobno, radi odkrivata drugačne glasbene svetove in jih med seboj mešata. Plošča Zamee, ki je izšla pri založbi Celinka, pa ni samo neobičajen splet dveh glasov in svetov, ki se bogatita v prepletu glasbenih korenin. Med poslušanjem se v človeka hitro prikrade misel, da pravzaprav leti na pisani zvočni leteči preprogi, pod seboj pa vidi nitke, iz katerih je spletena. In veliko se jih v to pretanjeno in mestoma energično, že kar divje tkanje, steka z Balkana. Nika pravi, da s Sabiho na svojem glasbenem potovanju odkrivata skupne točke med indijsko in slovensko glasbo ter balkansko ter jih spajata v novo celoto. Zamee prinaša tako slovensko ljudsko Zrejlo je žito, avtorsko skladbo Saaya, pa v pisano glasbeno obleko odete pesmi Franceta Prešerna in Srečka Kosovela, uglasbitve sufijske poezije in še marsikaj ...

Glasbo Nika dojema kot brezmejno polje, na katerem lahko potuje po notranjih svetovih, jih razgrinja in jih povezuje z zunanjim. Da jo skladba zares pokliče, pa mora imeti nekaj ... molovskega: “Potegne me melanholičnost, mol, ... ne morem si pomagati. Je pa res, da potem, ko skladbo posvojim, to otožnost največkrat obrnem v razposajenost. Kot da me vznemirja divjost pesmi.”

V zadnjih letih se s svojo zasedbo Faronika posveča odkrivanju in raziskovanju slovenske ljudske pesmi, strastno prebira poezijo slovenskih pesnikov in jo oblači v glasbo, z moldavskim čelistom Martinom Neago pa trenutno “šiva glasbene obleke” za Kosovelove otroške pesmi.

Zamee je za vse

Ko sta s Sabiho iskali naslov za zgoščenko, sta brskali za besedami, ki bi se v hinduju in v slovenščini “razumeli”, se dopolnjevali in zveneli podobno. Našli sta “zamee”, besedo, ki se v hinduju izgovori zami, pomeni pa zemlja. V slovenščini si njen pomen lahko z nekaj domišljije razložimo kot za-me, oziroma, če jo dobesedno prenesemo v naš jezik, kot za-mi, torej za nas. Nika Solce pravi, da se sporočilo plošče, ki jo je poleg Sabihe soustvarila zasedba glasbenikov, ki pevki spremlja tudi na koncertih, skriva v naslovu: “Zamee je za te, je za me, je za vse nas. Za vse ljudi.”

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano