Vsa priznanja Primorcem

Na državni razstavi umetniške keramike, ki so jo v sklopu festivala, posvečenega 500. obletnici reformacije, pripravili v Krškem, so šla vsa tri posebna priznanja v roke primorskih avtorjev. Po oceni strokovne žirije so najbolj dovršena in prepričljiva dela nastala pod prsti Ane Hanzel iz Sežane, Kristine Rutar iz Šempetra in Vasje Nanuta iz Marezig.

Državna razstava keramike bo na ogled do 4. novembra.  Foto: Mateja Gačnik
Državna razstava keramike bo na ogled do 4. novembra.  Foto: Mateja Gačnik

KRŠKO > V mestu, od koder izhajata avtor slovenske slovnice Adam Bohorič (1520-1598) in Jurij Dalmatin (1547-1589), ki je prvi prevedel celotno Sveto pismo v slovenščino, so minuli teden pripravili festival Tudi mi bi goreli. Posvetili so ga 500. obletnici reformacije, za organizacijo pa sta poskrbela Kulturno-umetniško društvo Liber v sodelovanju s Kulturnim domom Krško.

Med festivalskimi dogodki so bili kolokvij o uporabi jezika v 16. stoletju dr. Kozme Ahačiča, večer avtorskega branja literatov iz Krškega in okolice, premierna projekcija kratkega filma Tvoj prijatelj, StrahMateje Gačnik in Blaža Milarja, v soboto pa so festival zaključili z odprtjem državne razstave keramike v atriju Mencingerjeve hiše, kjer se predstavljajo oblikovalci umetniške keramike iz vse Slovenije.

Na razpis je prispelo 32 prijav. Strokovna komisija, v kateri so bile Ana Cajnko, Ines Kovačič in Ljubica Zgonec Zorko, je na razstavo uvrstila 22 del in ob odprtju razglasila posebna priznanja najbolj dovršenim in prepričljivim delom. Priznanja sta prejemnikom Ani Hanzel, Vasji Nanutu in Kristini Rutar podelila podžupanja občine Krško Nuša Somrak in predsednik KUD Liber Borut Cafuta.

Po besedah organizatorjev je razstava Tudi mi bi goreli dober prerez kondicije ene najmlajših likovnih zvrsti pri nas: “Umetniška dela prikazujejo sporočilno pestrost in različne tehnične pristope, po katerih so posegli ustvarjalci - terakota, majolika, raku, obvara, sgraffito, avtorske glazure, kombiniranje z drugimi materiali in drugo.”

Ob prejemnikih treh posebnih priznanj so na razstavi, ki bo odprta do 4. novembra, na ogled še dela Marjete Baša, Boruta Cafuta, Anice Erjavec, Darje Fabjančič, Gee Gertstenhofer, Radovana Gregorčiča, Stanke Hrastelj, Silve Karim, Tanje Krstov, Darinke Lapajne, Ivane Petan, Marje Prelovšek, Ivana Skubina, Tanje Sokolov-Boh, Lučke Šićarov, Borisa Tarmana, Vesne Taušanović, Neve Umek in Dani Žbontar. MI


Najbolj brano