“Vlekel me je njen ogenj”

Žirija, ki je presojala o letošnji nagradi, namenjeni mladim prevajalcem, je v obrazložitvi zapisala, da je ruska pesnica Marina Cvetajeva v prevodu Andreje Kalc v slovenščini zaživela kot nenavadno pretresljiv in vitalen pesniški glas. Mlada prevajalka, doma iz Kopra, ki se je Cvetajevi posvetila že v diplomski nalogi, prevode njenih pesnitev in proze pa objavila v knjigi Poskus sobe (KUD Zrakogled), jo opiše kot intelektualno pesnico, ki gre s svojo poezijo, prežeto z uporom, do skrajnosti - tako v globine kot v nebo.

KOPER > Andreja Kalc se je v Marino Cvetajevo (1892-1941) zaljubila s posredništvom Toneta Pavčka. V gimnazijskih letih je v svet pesnice modernizma potovala z njegovimi prevodi, študij ruske književnosti pa končala z diplomo Pesnitev zraka Marine Cvetajeve, za katero je prejela študentsko Prešernovo nagrado.

Neposredna - do skrajnosti

“Vlekel me je njen ogenj,” je Andreja Kalc dejala Gašperju Maleju, uredniku prodorne koprske založbe KUD Zrakogled, ki se je v torek z njo pogovarjal na koprskem srečanju. Občudovanje in radovednost mlade prevajalke so zanetili strastnost, neposrednost in moč poezije ruske pesnice. Prevzela jo je, ker je bila tako drugačna - napisala je vse, ničesar ni skrivala.

Šest pesnitev in tri prozna dela, ki so objavljeni v knjigi Poskus sobe, je Andreja Kalc prevedla že pred desetimi leti, bili so del diplomske naloge. Iz predala jih je potegnila na Malejevo prigovarjanje; v slovenščini namreč nimamo prav veliko prevodov Cvetajeve - ob izboru pesmi v Pavčkovem prevodu, ki so izšle leta 1993 v zbirki Lirika, lahko prebiramo le še Povest o Sonječki, ki so jo pred sedmimi leti izdali pri mariborski Literi. Dela, objavljena v Poskusu sobe, pa so posebna tudi zaradi svojega “zgovornega konteksta in podteksta”.

Pesnitve Z morja, Poskus sobe, Neuresničena pesnitev, Stopnišče, Novoletno in Pesnitev zraka so nastajale od aprila 1926 do junija 1927, torej kmalu po tem, ko je Cvetajeva iz Moskve prišla v Pariz, kjer je v emigraciji živela naslednjih 14 let. Tja je pripotovala za možem Sergejem J. Efronom, oficirjem carske vojske, poražene v oktobrski revoluciji. V središče takratnega umetniškega vrvenja je pesnica prišla zaznamovana z izkušnjo revščine in smrti; v Moskvi ji je od lakote umrla mlajša hčerka Irina.

Ko so nastajale pesnitve, si je Cvetajeva dopisovala s pisateljem Borisom Pasternakom (1890-1960) in pesnikom Rainerjem Mario Rilkejem (1875-1926) - s prvim se je poznala iz Moskve, drugega ni srečala nikoli. Med njimi se je rodil globok pisemski pogovor, ki ni le podlaga za pesnitve, marveč ga je še kako čutiti tudi v proznih delih Tvoja smrt in Nekaj pisem Rainer Marie Rilkeja, ki sta ob eseju Pesnik in čas objavljeni v knjigi Poskus sobe.

Avra neprevedljive pesnice

Cvetajeva, ki je bila v domovini vrsto let prepovedana, odkrivati so jo začeli šele v 90. letih, velja za domala neprevedljivo pesnico, saj je izrazito intelektualna. “To je poezija geometrije in matematike verza, polna evfoničnega slikanja, ima popolne ritme, verz je preštet, število zlogov ima svoj pomen, a to je še mogoče prevesti,” je v pogovoru, ki ga je pripravilo Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev, povedala Andreja Kalc. In pristavila, da je najteže v prevod preliti izkušnjo.

S svojim prevodom pa je mlada prevajalka pogumno pospravila v koš še en precej zasidran (slovenski) stereotip - da pesnike lahko prevajajo samo pesniki.

MAKSIMILJANA IPAVEC

---