Vlaganje v umetnost se obrestuje

Kako združiti resno glasbo s sproščenim vzdušjem? Kako razbiti prepričanje, da so koncerti klasične glasbe marsikdaj duhamorni? Tudi o tem so razmišljali V Društvu prijateljev glasbe (DPG), kjer so zasnovali nov projekt Koprski glasbeni oddih, s katerim na svoj način odgovarjajo na zastavljena vprašanja.

KOPER > “Zasnovali smo ga z namenom, da bi se družili ob spoznavanju naše dediščine, ob odlični glasbi in odličnih temah. Pri snovanju programa v naši koncertni poslovalnici veliko razmišljamo o tem, kako narediti dogodke čim bolj prijetne, ne da bi pri tem trpeli vsebina in kakovost,” je v nedeljo v križnem hodniku frančiškanskega samostana Sv. Ane uvodoma dejala predsednica DPG Helena Gardina.

Tako so zasnovali večer, v katerem so se v dobrih dveh urah v treh sklopih zvrstili in prepletali pogovori na temo zgodovine istrskega prostora in prihodnosti sobivanja kulture ter hitro razvijajočega se okolja, krajši nastopi gostujoče priznane vokalne zasedbe Ingenium Ensemble in čas za prigrizek, druženje in pogovor o dotlej slišanem.

Nekoč kakor danes

Radijska voditeljica Janja Lešnik se je v sproščenem vzdušju sprva na izlet v zgodovino podala z zgodovinarjem Flaviem Boninom iz pomorskega muzeja Sergej Mašera, ki je povedal, kako in s čim so trgovali v naših krajih od časa Beneške republike. “Sol je pomagala našim mestom, da so imela, kot bi dejali danes, boljši standard, a bolj pomembno je bilo za nas kmetijstvo - olje, vino, predvsem pa žito, ker je bilo treba prebivalstvo nahraniti,” je pojasnil Bonin, ki je poudaril, da je bila cena soli podobno sestavljena, kot so cene pridelkov danes: kdor jo je pridelal, je prejel med pet in deset odstotkov kupnine, ostalo so dobili država in trgovci.

Doktorski študent Erik Toth je predstavil nezakonite prakse v Istri v 16. In 17. stoletju, kjer se je prebivalstvo ukvarjalo tudi s tihotapstvom oziroma kontrabantom, a so se v teh krajih pojavljali tudi razbojniki in pirati. Pri tem se je posebej posvetil zanimivima tezama: “So se ljudje v teh krajih s kontrabantom ukvarjali zaradi preživetja ali zaradi svojevrstnega upiranja mačehovskemu odnosu Benetk?” Odgovor? Najbrž oboje.

Engenium Ensemble, ki je letos izdal prvo zgoščenko in se ponaša z vidnimi dosežki na domačih in mednarodnih tekmovanjih, je v treh sklopih ponudil iskriv preplet renesančne in baročne glasbe ter slovenske narodne in ljudske pesmi. Občinstvo je okusilo tako vrhunsko izvedbo kakor izvirnost, bistroumnost, ki jo sestav nosi že v imenu, kjer je bilo to mogoče pa tudi igrivo duhovitost, s katero je prijetno rušila stereotipe o resnosti in zadržanosti večerov, zaznamovanih s klasično glasbo, kar je nedvomno eden od ciljev projekta.

Kultura je magnet

Projekta, ki skuša med drugim dokazati, da kultura ponuja tržno zanimive produkte, ki jih je le treba odkriti in ponuditi tržišču, o čemer je med drugim spregovoril tudi zadnji predavatelj filozof Igor Pribac. V zadnjih letih sta se uveljavila dva pogleda na kulturo: na eni strani je tisti, ki kulturo povzdiguje nad vse, za katerega je nedotakljiva, nedosegljiva in jo je treba nujno vzdrževati, na drugi pa nasprotno - kultura kot zgolj potrošnik, ki parazitira na novo ustvarjeni vrednosti zunaj nje in je zato ne gre nikakor podpirati. Pribac je ponudil razmislek o vmesni poti, pri čemer je poudaril, da je kultura od rojstva neločljiv del človeka: “Ni nagelj v gumbnici, ampak nekaj, iz česar človek nikakor ne more izstopiti. Ni čistega biološkega človeka, ki bi bil povsem izven kulture.”

Po njegovem prepričanju je kultura zelo pogosto vir dodane vrednosti. “Kulturne raznolikosti med kraji so vir radovednosti, ki poganja tiste, ki niso iz teh krajev, da jih obiščejo. Kultura je zelo pomembno gibalo vsakega turizma in največja turistična središča sveta, kakršna sta, denimo, London in Pariz, ponujajo prav to: koncerte, razstave, muzeje s katerimi generirajo množični obisk,” je dejal Pribac, ki ne dvomi, da bi tudi turistom, ki v Koper prihajajo s “plavajočimi hoteli”, lahko pripravili kulturno ponudbo, še zlasti glasbeno, ki je s svojim univerzalnim jezikom še posebej primerna. “Ni treba vselej gledati na kulturo tako, kot pogosto nanjo gledajo kulturniki; da je sama sebi namen in da mora biti doseganju najvišje umetniške kreacije podrejeno vse, navsezadnje tudi narodova ekonomija. Obstaja tudi pot, po kateri kulturo oziroma umetnost, kot njen najinovativnejši del, hvalimo tudi zaradi njenih pozitivnih učinkov. Tudi na področju kulture so proizvodi, ki imajo svoj trg. So tudi nekateri drugi, ki ga morda še nimajo, a vendar lahko tudi ti prispevajo k ustvarjanju nove vrednosti. Razne eksperimentalne umetnosti ustvarjajo nove kulturne kode in ko se te sčasoma prelivajo v dostopnejše oblike, naletimo na tržno zanimive produkte,” je razmišljal Pribac, ki je poudaril, da se vlaganje v kulturo vedno obrestuje, kakor dokazujejo veliki narodi.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---