Vizionarski, da bi težko bil bolj

111 obletnico rojstva Srečka Kosovela so tri sežanske ustanove, povezane s pesnikom, obeležile tako, da so medse povabile Lada Jakšo. Mednarodno priznani multimedijski umetnik je na dogodku nastopil z avtorsko glasbo in fotografijami, katerih izbor so navdihnile Kosovelove misli.

Lado Jakša Foto: Bogdan Macarol
Lado Jakša Foto: Bogdan Macarol

SEŽANA > “Vidim vas: majhni ste; ne zaradi števila, zaradi plahosti. Zakaj obupujete, ko se preraja človeštvo? Ena rešitev prihaja: rešitev človeštva. Vi pa ste maloupni in umirate,” je Lado Jakša citiral Kosovelov zapis o Slovencih izpred skoraj 100 let, ki ga je kot eden izmed mnogih navdihnil pri nastajanju multivizijske predstave Nevidnost gre v vidnost.

Pri izvedbi dogodek sta združila moči Kosovelov dom in Kosovelova knjižnica. Po nastopu so obiskovalce povabili še v bližnjo Kosovelovo sobo na Ljudski univerzi v Sežani. Tu je sledil dodatek: dramski igralec Rafael Vončina je točno ob 22. uri v prostoru, kjer se je Kosovel rodil pred 111 leti, pesnikovo duhovno zapuščino obeležil z branjem njegovih pesmi in proznih del.

Projekt je nastal lani, ko so želeli na univerzi v Bratislavi tamkajšnji študenti slovenščine, ki so iz celega sveta, proslaviti Kosovelovih 110 let. V sodelovanju s slovensko ambasado jim je pripravil multivizijski večer. “Vanj sem vključil nekatere dele Kosovelovih pesmi in misli, ki so se mi zdele posebej aktualne še danes, kar ni bilo enostavno, saj je večina njegovih del glede Slovencev, Slovenije in Evrope tako živa, kot bi jih pisal ta trenutek. Bil je tako vizionarski, da bi bil težko bolj,” je povedal. Medtem ko je bil na Slovaškem nastop dvojezičen, pa so se Kosovelovi verzi, projicirani na platno srednje dvorane Kosovelovega doma, v sredo v Sežani odvijali le v slovenščini. “Z avtorskimi fotografijami narave, predmetov, ljudi in ostalega sem jih skušal ne le ilustrirati, temveč biti v dialogu z njimi. Vse uporabljene fotografije so neobdelane, le program, ki jih postavi v fluidno filmsko partituro, jih na različne načine preoblikuje v svojem gibanju,” je pojasnil. Za razliko od tega, vidnega dela predstave, ki je že bil na ogled v Novi Gorici, Ljubljani in Ravnah na Koroškem, pa je bil zvokovni del predstave novost. “Glasbo namreč sproti improviziram in je kot taka na vsakem nastopu enkratna in neponovljiva,” je povedal Jakša. Svojo glasbeno virtuoznost eksperimentalne in ambientalne glasbe v stilu jazza je tokrat dokazal seleč se med koncertnim klavirjem, klaviaturami s samplerjem, saksofonom ter kalimbo, ki je nekakšen afriški prstni klavir.

Kot je postala že tradicija, so člani Literarnega društva Zlati čoln Sežana na predvečer pesnikovega rojstnega dne v njegovi spominski sobi priredili literarni večer. Na njegovi 18 izvedbi so letos dali besedo članom društva, ki so nedavno izdali knjigo: Brigiti Grmek, Ireni Husu in Aleksandru Peršolji, medtem ko je za glasbeno spremljajo poskrbela Marjetka Poposki, ki je tudi sama ljubiteljska pesnica. Niz celotedenskih dogodkov se je včeraj nadaljeval z razstavo 1914 - Položaj žensk na predvečer vojne, ki je bila v Kosovelovi knjižnici, zaključil pa se je včeraj, ko so v divaški enoti knjižnice predstavili 20. pesniško zbirko z zgoščenko pesnice Vide Mokrin Pauer, naslovljeno !!!Poezija = Magija!!!

Času primerno je glasbenik zaključil nastop s Kosovelovimi verzi: “Burja je odprla okno. Tople zvezde padajo na polja. Pomlad. Pomlad.” Ob sočasno predvajani fotografiji prebujajoče se narave, je med gledalce spustil še glasbene metulje, ki jih je izvabil iz Steinwayevega klavirja.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano