Vidon skozi osemdeset oči

Ob Amazonki in v Rusiji jim rečejo šamani, v staroverstvu pa močne, samosvoje osebnosti, ki vidijo in vedo, so medij, zdravijo in nosijo sporočila iz ene razsežnosti v drugo, imenujejo vidoni. Kako ga doživlja 40 likovnih ustvarjalcev z Goriškega, širšega primorskega prostora in iz Furlanije, razkriva razstava Vidoni, ki bo v galeriji Rika Debenjaka na ogled do 5. decembra; člani Društva keramikov Kanal pa v svojem razstavišču predstavljajo čarne posode.

KANAL > V začetku lanskega leta je v galerijo Rika Debenjaka stopil lintvar. Bajeslovno bitje, ki ga še nihče nikoli ni videl, a hlača naokrog, nagaja in kdaj tudi straši prebivalce Trnovsko-Banjške planote in Soške doline, je povezalo likovne ustvarjalce z Goriškega. Odmevna razstava, ki je bila na ogled aprila lani, je slikarjem, kiparjem, fotografom, keramikom, video-umetnikom ... dala zagon, da se (spet) poglobijo v temo, ki razpira prostor za pogovor med umetnikom in njegovo okolico: hribi, rekami, skalami, drevesi ...

Po besedah kiparke Nike Šimac in slikarja Petra Mignozzija,ki sta razstavo Vidoni zasnovala in postavila, se umetniki tako približujejo raziskavam etnologa Pavla Medveščka o staroverstvu, ki v zadnjem času fascinirajo tako stroko kot tudi širšo javnost.

Tisti, ki so videli naravo

Svojo moč so vidoni zajemali v naravi: znali so jo natančno opazovati, doumeli njene zakonitosti in se izurili v obvladovanju njenih sil - tako so lahko z njeno pomočjo tudi zdravili.

“Prav tematike, ki se nanašajo na sublimno, kot tudi tiste, ki zadevajo prehajanje iz vidnega v nevidno, iz zemeljskega v planetarno, iz urbanega v naravno, iz realnega v imaginarno, so vse imanetne umetnosti in zato je razstava še bolj zanimiva,” meni kustosinja Klavdija Figelj.

Od orjaka do stražarja

In kakšen je vidon skozi oči umetnikov? Vasja Kokelj ga v novem, monumentalnem slikarskem delu pokaže kot kot orjaka v podobi moškega in ženske, Jernej Skrt ga odkrije z občutljivim očesom camere obscure, Peter Abram pa njegov obraze vkleše v carrarski kamen. Razstavi po oceni kustosinje daje močan pečat mlajša generacija mlajša kiparjev: Ana Žerjal, Vasja Kavčič, Gorazd Prinčič in Nika Šimac. “Ne bojijo se gozda in motorne žage, a do drevesa in lesa vzpostavljajo odnos, ki nas spomni, da je bil med starodavnimi lovci in nabiralci razširjen animizem. Verovanje, da se skoraj vsak kraj, žival, rastlina, naravni pojav zaveda in čuti ter da se lahko neposredno sporazumeva z ljudmi,” poudarja kustosinja. Nika Šimac se na razstavi predstavi tudi z Vidonovim letom, - monumentalno pahljačo, ki jo sestavi iz rastlin s psihoaktivnimi učinki, ki rasejo v naših krajih.

V sklopu razstave so pripravili več delavnic, strokovnih ekskurzij in predavanj. Danes od 14. do 18. ure bo Marko Pogačnik imel delavnico, ob 19. uri pa bo predaval o elementarnih bitjih narave in vilinski civilizaciji.

Pionir konceptualne umetnosti in član skupine OHO Marko Pogačnik se je v naravo zatekal že v 60. letih; na razstavi skupaj z Mariko Pogačnik predstavlja dela v kamnu. Iz naravnih materialov - med drugim čebule in česna - je geometrijsko sliko sestavil Peter Mignozzi, Julija Leon pa je v svoje delo “skrila” bršljan, mleček, praprot, daturo in še nekaj drugih rastlin z magičnimi učinki in jim dodala kamnito kačjo glavico, kot jo je oblikovala narava. “Kar je dobro za ljudi, ne sme biti prepovedano,” meni Ive Tabar, ki gledalca povabi, da s hašiševim oljem in z rokami naredil Oil on canvas (Olje na platnu).

“O vidonih, vedinih ali vidcih se je nekoč govorilo spoštljivo, s kančkom strahospoštovanja,” pove Pavel Medvešček. Tudi sam jih je v petih desetletjih svojega terenskega dela nekaj srečal. A ne veliko: le deset. Oblastniki nad njimi niso bili prav nič navdušeni; preganjali so jih, češ da so hudičevo zlo. “Vidonstvo, kot tudi mnoge druge stvari, pa je po prvi svetovni vojni drastično izgubljalo na veljavi in šlo počasi v pozabo. Vidone so v spominu ohranjali le še starejši, predvsem tisti, ki so jih pobliže spoznali, gotovo pa tudi tisti, ki so s tem poslanstvom na skrivaj še vedno delovali. Do teh skrivnostnih posameznikov je bilo zelo težko priti, saj si za to potreboval vsaj zaupanje človeka, ki je vidona prepričal, da je privolil v srečanje,” je ob razstavi zapisal Medvešček in opozoril, da o teh ljudeh vemo tako malo tudi zato, ker njihovega življenja in delovanja nihče ni poglobljeno raziskoval. Na razstavi lahko vidimo njegovo risbo, v katero je ujel spomin na vidona Škabona, ki ga je srečal “v samoti nad Mrzlo Rupo septembra 1964.”

Z videom nagovorita Anja Medved in Giuseppe Anello, fotografa Andrej Perko in Rafael Podobnik sta v objektiv ujela posebne in magične kraje, z abstrakcijo pa sta do vidona pristopila slikarja Helena Korošec in Miran Cenčič.

V apsidi galerije je postavljena instalacija Vonj pa prostosti, v kateri Klavdija Marušič nameni glavno vlogo metuljem, deformiranim od radioaktivnega sevanja. Ivan Skubin je iz keramike oblikoval Stražarja, črnega in belega, svojega vidona pa se je, takoj kot poprej lintvarja, duhovito lotil Branko Drekonja.

Poseben del razstave je na ogled v galeriji Kluba keramikov Kanal - v tem razstavišču člani kluba pokažejo svoje Čarne posode.

MAKSIMILJANA IPAVEC

---