Velika luč rokenrola

Nešteto je bilo sobot, ki jih je svetu polepšal s svojimi uspešnicami, nešteto bo sobot, na katere bodo njegovi akordi in rifi ljudi še vabili k plesu, samo ena pa je sobota, na katero je odšel - v 91. letu starosti je umrl revolucionar Chuck Berry, ki je pred šestdesetimi leti z električno kitaro popularni glasbi pokazal pot v prihodnost. “Z njegovo smrtjo smo izgubili šefa rokenrola,” je za naš časopis dejal Peter Lovšin.

Chuck Berry je leta 2005 nastopil tudi v Zagrebu.  Foto: Andraž Gombač
Chuck Berry je leta 2005 nastopil tudi v Zagrebu.  Foto: Andraž Gombač

ST. LOUIS > Eden od pionirjev rokenrola se je kot Charles Edward Anderson Berry 18. oktobra 1926 rodil v St. Louisu v zvezni državi Missouri. Odraščal je v veliki družini srednjega razreda ter zgodaj vzljubil poezijo in glasbo. Maja 1955 je obiskal Chicago in prisluhnil velikanu električnega bluesa Muddyju Watersu. Ta je ambicioznemu kitaristu priporočil sodelovanje z založbo Chess, kjer je kmalu res izšla prva Berryja uspešnica Maybellene. Pevec in kitarist, ki se je obdal s prekaljenimi glasbeniki, je hitro začel nizati revolucionarne hite, ki so spremenili popularno glasbo in mladim odpirali nove prostore svobode: Roll Over Beethoven, School Day, Rock and Roll Music, Sweet Little Sixteen, Johnny B. Goode, Carol, Memphis, Tennessee ... Rokenrol je prenovil z vnašanjem rhythm & bluesa, svoje pesmi pa zaznamoval s prepoznavnimi kitarskimi rifi ter z nekoliko ironičnim opevanjem najstniških tem in potrošniške družbe. Rad je hodil po robu zakona in ga tudi prekoračil ter okusil zapor, a veliko bolj se je v kolektivni spomin vtisnil s slovito odrsko “račjo hojo”.

Njegov vpliv je neizmeren; nanj so se oprli Beatli, Rolling Stones, Beach Boys, Animals, Creedence Clearwater Revival, Bob Dylan, Bruce Springsteen ...

Mick Jagger je včeraj sporočil, da ga je novica o Berryjevi smrti zelo užalostila, vzorniku pa se je zahvalil za navdihujočo glasbo, ki je tudi Stonese opogumljala na strmi poti. “Ugasnila je ena mojih velikih luči,” je tvitnil Keith Richards. Mojstru so se poklonili še mnogi drugi, ne samo glasbeniki.

Berryju je pred smrtjo uspelo posneti nov studijski album, prvi po kar 38 letih. Na zbirki, preprosto naslovljeni Chuck, bo slišati tudi njegove potomce. V studio je stopal čedalje redkeje, je pa zato ostal skoraj do konca koncertno živahen. Veliko Slovencev mu je leta 2005 prisluhnilo v Zagrebu, kjer ni manjkal niti njegov zvesti poslušalec in rokovski učenec Peter Lovšin. “Chuck Berry - to so temelji sodobne glasbe,” pravi. “Drznil bi si trditi, da nihče ni pomembnejši. Njegov način igranja kitare je najbolj prispeval k silnemu razcvetu rokenrola, pomemben pa je tudi njegov način komponiranja, pa teksti, glas ... Pri velikanih je pomembno vse.”

ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano