V zgodovino, v drug svet in nazaj

Čeprav si marsikdo pod pojmom poletno branje predstavlja književnost za - prosto po Zmelkoow - “možgane na off”, so pri Mladinski knjigi za poletne dni pripravili pet prevodov, ki navkljub vznemirljivi in privlačni vsebini zahtevajo precej vklopljene možgane. Novi prevodi uveljavljenih avtorjev, od Margaret Mazzantini, Juliana Barnesa, Patricka Nessa, Jordija Puntíja do edinega neevropskega literata, priljubljenega Johna Greena, so dela, ki tako kratkočasijo kakor dajejo bralcu precej misliti.

LJUBLJANA > Britanski pisatelj Julian Barnes je priljubljen tudi pri slovenskih bralcih, saj imamo prevedenih že osem njegovih del. Leta 1988 smo dobili prvi prevod, Flaubertovo papigo, leta 2012 pa Smisel konca, s katerim je osvojil Bookerjevo nagrado. V prevodu Valerije Cokan, ki je prevedla že pet Barnesovih del, je naposled izšla še njegova Zgodovina sveta v desetih poglavjih in pol iz leta 1989. Barnes je igriv, duhovit, samosvoj in se ne boji izzivov, pravi prevajalka: “Bolj kakor za središčne dogodke v zgodovini človeštva gre v tem romanu za fusnote na časovni premici človeških vzponov in padcev. Pogosto so prav ti padci temeljni kamen največjih vzponov.”

Zabavno in obenem poglobljeno je tudi pisanje katalonca Jordija Puntíja, čigar roman Izgubljeni kovčki je njegovo prvo delo, ki je v prevodu Veronike Rot na poti med slovenske bralce. Kakor pripoveduje urednik Andrej Ilc, je osnovna zgodba pripoved o štirih polbratih, ki nosijo variacije imena Cristof in se prvič srečajo, ko po dveh desetletjih njihovega očeta tudi uradno razglasijo za pogrešanega. “Kje je oče? Zakaj je izginil? Zakaj je dal vsem isto ime? To so glavna vprašanja tega duhovitega družinskega, pustolovskega romana ceste, v katerem domala do konca ne izvemo, za kakšno skrivnost gre,” pravi Ilc, in poudarja, da je zgodovinsko ozadje romana Francova Španija, v ospredju pa vprašanje identitete.

Prav to vprašanje je bistveno tudi za delo italijanske pisateljice Margaret Mazzantini, ki je slovenske bralce že osvojila pred dvema letoma z romanom Novorojen. Ne premikaj se je njen najbolj priznan roman, zanj je med drugim leta 2002 dobila nagrado strega. Je pripoved o kirurgu, ki med čakanjem na izid operacije hudo poškodovane hčerke prične obujati svojo skrivnost, močno ljubezensko zgodbo, ki jo je z žensko iz najnižjega družbenega sloja doživel še pred hčerkinim rojstvom. “Ves roman poganja njegov notranji boj med tem, da bi sledil razumsko začrtani življenjski poti, in iracionalnimi težnjami, ki imajo, kot se izkaže, korenine v zatrtem otroštvu,” pravi prevajalka Anita Jadrič. Poudarja, da je poglavitna moč avtorice v epskem in zelo liričnem slogu. “Je med redkimi avtorji, zaradi katerih sem morala večkrat prekiniti prevajanje, saj sem videla megleno. Zna izvabljati solze.”

In če je Mazzantinijeva mojstrica vzbujanja ganotja, sta ameriški pisatelj John Green inAnglež Patrick Ness mojstra vživljanja v svet mladostnikov. Fenomen John Green se po uspešnicah Krive so zvezde in Kdo si, Aljaska? med slovenske bralce vrača z Lažnimi mesti, prejemnikom nagrade edgar za najboljši kriminalni roman za mladino, ki večne dileme mladostnikov nekoč in danes pretresa s humorjem in nemalo literarnimi referencami. Zgodbo o Quentinovem iskanju skrivnostno izginule prijateljice Margo, ki mu je namige pustila v Whitmanovimi pesniški zbirki Travne bilke, je prevedla Neža Božič: “Govoriti o fenomenu Johna Greena je težko, a sem zelo vesela, da sem se z njim soočila in tudi na lastni koži doživela, kako težek frajer je: nadarjen, načitan, razgledan, večplasten ... Vesela sem, da ima današnja mularija Johna Greena.” A tako Green kakor Patrick Ness sta izjemno priljubljena tudi pri odraslih bralcih. Nessov zadnji roman Več kot to, po trilogiji Hrup in kaos ter ganljivi zgodbi Sedem minut čez polnoč ostaja v polju postapokaliptične, distopične književnosti z nemalo elementi napete kriminalke. Roman se začne nenavadno; glavni junak umre in se zbudi v drugem svetu. Tam spozna še dva sotrpina in se zave, da je v nevarnosti. “Sethova zgodba je večplastna; v ospredju so odraščanje, iskanje, razkritje spolne usmerjenosti in razlogov za smrt. Glavni junak ves čas domneva, da mora biti več kot zgolj to, kar je,” pravi prevajalec Andrej Hiti Ožinger. “Ness si vselej postavlja vprašanja o človečnosti, o ljubezni, o smislu življenja in o tem, da je vredno vztrajati ter pri tem ohraniti 'svojost',” pravi urednica Alenka Veler in dodaja, da bralca Ness pretrese, a mu obenem vliva upanje.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---