V središču bo nesmrtnost

Do prihodnje sobote bo Ljubljano obiskalo pet vidnih imen sodobne književnosti. Na festivalu literatur Fabula, ki letos v središče postavlja tematiko nesmrtnosti, bodo gostili dobitnika prestižne Goncourtove nagrade Mathiasa Énarda, finsko pisateljico Sofi Oksanen, njenega ruskega kolega Viktorja Jerofejevega, pisatelja, dramatika in kolumnista Igorja Marojevića iz Srbije ter baskovskega pesnika, pisatelja in prevajalca Bernarda Atxago.

Med osrednjimi gosti letošnje Fabule bo tudi baskovski pisatelj Bernardo 
Atxaga, ki med slovenske bralce v teh dneh prihaja s prevodom romana 
Dnevi Nevade.
Med osrednjimi gosti letošnje Fabule bo tudi baskovski pisatelj Bernardo Atxaga, ki med slovenske bralce v teh dneh prihaja s prevodom romana Dnevi Nevade. 

LJUBLJANA > “Kaj ostane, ko ljudi ni več, kaj je tisto, kar je onkraj umrljivega? Eden od odgovorov na to vprašanje je književnost, s katero se ukvarja tudi festival Fabula,” o tematiki letošnjega festivala literatur razmišlja njegova programska vodja Manca G. Renko. Med gosti fabule bo tudi slovenski esejist, pesnik in zdravnik, specialist klinične mikrobiologije, dr. Alojz Ihan, ki se v svoji najnovejši knjigi Čas nesmrtnosti ukvarja s človekovo željo, da bi s pomočjo novih tehnologij zamrzovanja posegal v ustroj človeškega življenja in umiranja. Po besedah Renkove Ihan s tem delom v slovenski prostor vnaša povsem nov razmislek o nesmrtnosti.

Po njenih besedah vsi letošnji gostujoči avtorji v svojih delih tematizirajo smrt in nesmrtnost. Tudi francoski pisatelj Mathias Énard, ki je pred dvema letoma za roman Kompas (v teh dneh bo izšel pri Mladinski knjigi) prejel najprestižnejše francosko priznanje za književnost, Goncourtovo nagrado. “Eruditski analitik evropskih kultur ter izjemen poznavalec Bližnjega vzhoda, ki s svojo literaturo in z javnimi nastopi nasprotuje vse glasnejšemu evropskemu populizmu in nacionalizmu,” kakor Énarda predstavljajo organizatorji Fabule, se nesmrtnosti loteva v delu Alkohol in nostalgija. Roman, ki ga bo v slovenskem prevodu v času festivala izdala Beletrina, prek zgodbe o ljubezenskem trikotniku, spregovori o ljubezni, minevanju in bolečini. Pogovor z francoskim pisateljem, ki ga bo vodil Igor E. Bergant, bo v soboto zvečer v Cankarjevem domu tudi slovesno začel festival.

Finska pisateljica Sofi Oksanenen v romanu Ko golobice izginejo (slovenski prevod je konec lanskega leta izšel pri Beletrini) pripoveduje o vojni in vojnih žrtvah, tistih, ki dejansko umrejo in tistih, ki preživijo, a nikoli ne bodo imeli normalnega življenja. Srbski pisatelj in kolumnist Igor Marojević se v Mamini roki, ki ga je prav tako izdala Beletrina, posveča odnosu povojnih oblasti do podonavskih Nemcev, Bernardo Atxaga pa v delu Dnevi Nevade pripoveduje o prijateljih in trenutkih, v katerih se sedanjost premeša s spomini, podobami in sanjami. Eden najbolj prepoznanih sodobnih ruskih pisateljev Viktor Jerofejev v zbirki kratkih zgodb Telo po besedah Mance G. Renko razmišlja o odmiranju telesa, o tem, kako telo spreminja svoje funkcije in nenazadnje tudi o umiranju ljubezni. Njegova zbirka bo, tako kot Atxagov roman v času festivala med slovenske bralce prišla prek založbe Beletrina.

Manca G. Renko bo v sklopu festivala predstavila svoje delo za mlade bralce in bralke - biografijo Lastno življenje, Srečanje z Zofko Kveder, ki jo je ilustrirala Samira Kentrić.

Festival, ki bo ponudil veliko dogodkov, namenjenih mlajšim in starejšim ljubiteljem literature, bo 11. marca sklenil pogovor z ruskim pisateljem Jerofejevim, ki se bo dan kasneje srečal tudi s študenti slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Fabulo sicer že od začetka januarja napovedujejo dogodki v sklopu Fabula pred Fabulo.

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano