V puščavi, taborišču, muzeju ...

Čast uvodnega filma na 26. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu (LIFFe), ki se bo pričel v sredo, bo pripadla celovečercu Družinski film. Posnel ga je Olmo Omerzu, režiser, ki je domačo in tujo filmsko stroko opozoril nase z diplomskim filmom Mlada noč. V enajstih dneh bo festival, ki ga programsko vodi Simon Popek, postregel s 115 filmi, ki bodo na ogled v devetih programskih sklopih.

LJUBLJANA > Eno od retrospektiv letos posvečajo režiserju in scenaristu Halu Hartleyu, eni ključnih figur ameriškega neodvisnega filma v 80. letih, poseben izbor filmov pa bo pokazal stoletje srečevanja barve in filmskega traku.

V otvoritvenem Družinskem filmuOlmo Omerzu gledalca popelje v skrivnosti na prvi pogled popolnoma običajne družine, ki jo iz ustaljenega ritma vržeta nepričakovana dogodka ... Omerzu, ki je pred tremi leti prvenec Mlada noč najprej pokazal na Berlinalu, potem pa še na ljubljanskem festivalu, pravi, da se je tokrat poigraval z idejo odtujenosti v družini in preigraval možnosti, kako to “osnovno celico” spet sestaviti.

V igri za vodomca

Omerzujev film je eden od desetih celovečercev, uvrščenih v sekcijo Perspektive. Simon Popek je letos v programski sklop, namenjen “prvemu in drugemu” filmu mladih režiserjev, med drugim uvrstil še celovečerec James White, ki je režiserju Joshu Mondu prinesel nagrado občinstva na festivalu Sundance, in Mustang, v katerem Deniz Gamez Ergüven približuje problematiko odraščanja žensk v muslimanskem svetu. Film turške režiserke je zmagal na letošnjem sarajevskem filmskem festivalu, precej pozornosti pa je vzbudil tudi v Cannesu, kjer je žirija veliko nagrado podelila Savlovemu sinu. Film madžarskega režiserja Lászla Nemesa velja za enega najbolj pričakovanih filmov ljubljanskega festivala in bo prav tako v dirki za vodomca. “Filmi o koncentracijskih taboriščih so se mi vedno zdeli frustrirajoči. Poskušajo orisati zgodbe o preživetju in junaštvu, vendar po mojem mnenju resnično poustvarjajo mitično predstavo o preteklosti,” pravi režiser, ki je za nosilca zgodbe izbral Saula Ausländerja, madžarskega ujetnika v taborišču Auschwitz-Birkenau in člana sonderkommandov, skupine judovskih zapornikov, ki so živeli ločeno od sojetnikov in so bili prisiljeni sodelovati pri množičnih usmrtitvah ...

Perspektive prinašajo še film Pionirji heroji, v katerem ruska režiserka Natalija Kudrašjova izriše skupinski portret zadnje generacije ruskih pionirjev, ki so postali prvorojenci tranzicije in obviseli v medprostoru vrednot starega in pričakovanji novega sistema.

Od Herzoga do Morettija

Popek, ki ljubljanski filmski festival vodi že deveto leto, se pri izboru filmov že ves čas drži enake formule. V program uvrsti tretjino takih, za katere meni, da jih občinstvo mora videti, druga tretjina so filmi, za katere sklepa, da jih občinstvo pričakuje, k vsemu temu pa doda še retrospektive.

Najbolj priljubljena in pričakovana je sekcija Predpremiere. Tokrat prinaša 20 filmskih vrhuncev, ki si jih bo po festivalu mogoče ogledati na platnih slovenskih kinodvoran. Med izbranci so festivalski zmagovalci, tudi Dheepan, dobitnik zlate palme v Cannesu, ter nekaj novih filmov velikih režiserjev. Werner Herzog na ljubljanski festival pošilja Puščavsko kraljico, biografsko dramo o zgodovinarki, pisateljici, prevajalki in pustolovki Gertrudi Bell, ki je po prvi svetovni vojni pomagala začrtati meje med Orientom in britanskim imperijem.

“Sergej Eisenstein je bil ekscentrični genij in s slavo zaslepljen razuzdanec” - tako slavnega sovjetskega režiserja v filmu Einsenstein v Mehiki predstavi Peter Greenaway. V Frankofoniji pa se Aleksandr Sokurov po trinajstih letih, kolikor je minilo od njegovega mojstrovine Ruski zaklad, spet vrača v muzej, tokrat v Louvre. Raziskuje razmerje med umetnostjo, močjo in Louvrom kot človeško civilizacijo v malem ter se sprašuje, kaj nam umetnost pove o ljudeh v trenutku, ujetem v enega najbolj krvavih sporov v zgodovini človeštva.

Kako nasilje opredeljuje ljudi, kako ga izkoristijo za zapolnitev praznine v svojem življenju, pa je zanimalo Jeda Kurzela, režiserja nove filmske adaptacije Shakespearove tragedije Macbeth.

Kritiki opozarjajo še na film Glasnejša od bomb, v katerem je mladi režiser Joachim Trier zbral velika igralska imena, tudi Gabriela Byrnea in Isabelle Huppert.

Sekcija Ekstravaganca bo tudi letos namenjena najdrznejšim filmskim podobam, Kralji in kraljice prinašajo najnovejše filme mojstrov sedme umetnosti - letos tudi Takešija Kitana, Amosa Gitaija, Miguela Gomesa in Laurie Anderson, Panorama svetovnega filma pa zbere favorite svetovnih festivalov.

Predpremiere prinašajo tudi tri filme italijanskih režiserjev. V filmuLuce Guadagninija Nemirna obalaTilda Swinton, Ralph Fiennes, Dakota Johnson in Matthias Schoenaerts v vlogah ljubimcev in starih prijateljev ob sredozemskem morju odprejo pandorino skrinjico spominov. Paolo Sorrentino se po Neskončni lepoti, ki je bila nagrajena z oskarjem za najboljši tujejezični film, vrača s filmom Mladost. Moja mamapa je film, v katerem se Nanni Moretti v svojem slogu - avtobiografsko - spoprime z materino boleznijo, Johna Turturra pa, pravijo filmski poznavalci, postavi v eno najopaznejših komičnih vlog letošnjega leta.

Med dvajseterico je tudi dokumentarec Dom, v katerem Metod Pevec beleži vsakdanjik prebivalcev samskega doma v ljubljanskih Mostah. Z njim je postal izbranec občinstva na Festivalu slovenskega filma ter odnesel vesno za najboljši dokumentarec.

Festival gostoval tudi v Mariboru, s podelitvijo nagrad pa se bo sklenil 22. novembra.

MAKSIMILJANA IPAVEC

---