V NUK razstava o razvoju anatomije

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) bodo danes odprli razstavo Ko mrtvi žive uče, anatomija skozi čas. Nastala je ob 500-letnici rojstva začetnika znanstvene anatomije Andreasa Vesaliusa in prinaša vpogled na dojemanje telesa in trupla skozi zgodovino vse do danes. Obenem predstavlja povezave med anatomijo in drugimi področji.

LJUBLJANA > “Ob 500-letnici rojstva Vesaliusa smo si vzeli priložnost, da se ozremo skozi telo in tudi skozi truplo iz vseh mogočih zornih kotov. Pri tem je anatomija tista, ki je sicer medicinsko področje, a služi še kakšnemu drugemu področju, v veliki meri recimo umetnosti,” je povedala glavna avtorica postavitve Zvonka Zupanič Slavec.

Razstava sega v začetke medicinske znanosti. Med razstavljenimi knjigami iz zbirke NUK so Hipokratovi aforizmi ter zbrana dela in knjiga o anatomskih postopkih Klavdija Galena (129-199), ki je bil najpomembnejši zdravnik rimske dobe in je s svojim eksperimentalnim pristopom postavil medicino na čvrstejše temelje.

Kot je poudarila Zupanič Slavčeva, so želeli na razstavi poudariti svetost trupla in spoštljivo ravnanje do njega skozi zgodovino človeštva v želji po nesmrtnosti. Tako so predstavili balzamiranja, mumificiranja in različne grobnice.

Preobrat v renesansi

V srednjem veku so bile anatomske sekcije in s telesom neposredno povezano raziskovalno delo z redkimi izjemami strogo prepovedani. Okoli 9. stoletja so bili Arabci in Perzijci tisti, ki so preko bizantinske kulture in prevodov antičnih medicinskih del prevzeli medicinsko dediščino antike in nadaljevali razvoj medicine. Najpomembnejša sta bila Al-Razi in Ibn-Sina. Kanon medicine, ki ga podpisuje Ibn-Sina, je prav tako razstavljen v NUK.

V Evropi so sekcije na živalskih, občasno pa skrivoma na človeških truplih, začeli izvajati v 13. stoletju. Prvi, ki je s sekcijami raziskoval človeško telo, je bil Mondino de Liuzzi (1270-1326), avtor učbenika Anatomija človeškega telesa. Preobrate je prinesla renesansa. Na čelu razvoja zgodnje novoveške anatomije sta Leonardo da Vinci (1452-1519), pionir umetniške anatomije, in začetnik znanstvene anatomije Vesalius (1514-1564).

Vesalius se je sprva držal Galenove tradicije, nato pa je na podlagi sekcij popravil nekatere njegove trditve. Njegovo delo je pomenilo velik preobrat v anatomiji 16. stoletja. Svoja dognanja je strnil v delo O zgradbi človeškega telesa v sedmih knjigah. V NUK so v središče razstave postavili enega od izvodov, za katerega je lesoreze ustvaril Tizianov učenec Jan Stephan van Calcar.

Anatomija in umetnost

Posebna vitrina je namenjena začetkom sodobne anatomije pri Slovencih, za katero je zaslužen Janez Plečnik, brat arhitekta Jožeta Plečnika. Janez Plečnik (1875-1940) je veliko pozornost posvečal slovenskemu anatomskemu izrazju. Eden pomembnejših rezultatov njegovega dela je knjiga Kratek repetitorij anatomije.

V renesančnem času je anatomija prvič trčila z umetnostjo, s katero sta še danes prepleteni. Anatomija je postala del sodobne umetnosti skozi body art ali druge znanstvene pristope k umetnosti v slogu kontroverznega Damiena Hirsta. Zupanič Slavčeva je dejala, da je bila tudi popularna razstava Razkrita telesa dokaz, da zanimanje za človeško telo in anatomijo ne bo zamrlo.

Med drugim je na razstavi mogoče izvedeti več o postavitvi anatomskih gledališč - eno je delovalo tudi v Ljubljani, razvoju voščenih anatomskih modelov in številnih odkritij, ki jih je po makroskopski anatomiji pogojeval mikroskop - o razvoju tkivoslovja, embriologije, fiziologije in patologije.

STA

---