V Beogradu razstavljata Goran Bertok in Borut Krajnc

V beograjski galeriji Opservatorijum, prostor za fotografijo bodo danes in v petek na ogled fotografije slovenskih umetnikov Gorana Bertoka in Boruta Krajnca. Bertok se bo predstavil s serijo fotografij Post Mortem, Krajnc pa s ciklusom Praznine / Politika.

BEOGRAD > Na razstavi se bosta predstavila fotografa, ki se v svoji praksi osredotočata na aktualne tematike neposredne okolice. Bertok raziskuje odnos sodobnih družb do smrti in razpadanja človeškega telesa ter se hkrati nanaša na posmrtno fotografijo. Krajnc se ukvarja z odnosom med politiko in ekonomijo, pri tem pa uporablja tako konceptualne kot dokumentarne fotografske pristope, so zapisali v Photonu - Centru za sodobno fotografijo, od koder prihaja tudi kustos razstave Miha Colner.

Bertokova obsedenost s smrtjo kot realnim in neizbežnim koncem spominja na Borgesovo zgodbo Smrt v Samarkandu, je o seriji Post mortem zapisala likovna kritičarka Tatjana Orbović. "Ko Bertok skozi post mortem prikaže in analizira aktualnost smrti, govori o današnjem položaju običajnega človeka in njegovem koncu," je pojasnila.

Fotografije iz cikla PolitikaBoruta Krajnca so nastale v letu 2012 in prikazujejo kandidata ter bodočega predsednika republike Boruta Pahorja, ob njegovih aktivnostih pri projektu Skupaj - spodbujajmo drug drugega.

Izbor fotografij Praznine pa obsega podobe oglaševalskega prostora, ki razkriva do absurda privedena nasprotja v današnjem svetu kapitala. Civilizacija, ki je obsedena s polnostjo slike in metafiziko smisla, kot je zapisal Marcel Štefančič jr., ne prenese pogleda na praznino. Za kulturo, ki spektakel razume kot svoje naravno stanje, je praznina nekaj srhljivega, šokantnega, protinaravnega. In natanko tak je učinek Krajnčevih Praznin, gledalec se ob pogledu nanje zgrozi.

Goran Bertok se je rodil leta 1963 v Kopru, leta 1989 pa je diplomiral iz novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Z usmerjanjem foto objektiva predvsem v območje nasilja nad človeškim telesom je Bertoku od začetka 90. let uspelo oblikovati in utrditi svojstveno obliko fotografske estetike.

Borut Krajnc, rojen leta 1964 v Ljubljani, od leta 1990 deluje kot samostojni fotograf. V drugi polovici 80. let je delal za Tribuno, leta 1990 za Demokracijo, od leta 1991 je fotoreporter pri Mladini. Dokumentira družbene in politične spremembe v Sloveniji. Med pomembnejšimi so bile vojna v Sloveniji, dogodki ob vstopu Slovenije v EU in vstop v denarni sistem evra.

STA

---