Umetnost, ki nastaja pri 1300 stopinjah Celzija

Biti glavni razstavljalec v Kosovelovem domu Sežana ob občinskem prazniku je čast, ki je letos pripadla domačinu Radovanu Gregorčiču. Sinoči je z razstavo V svetlobi časa na ogled postavil domišljijske skulpture, v katerih se subtilno prepletajo različni materiali in igra svetlobe vgrajenih svetilk.

SEŽANA > “Ko me prevzame kaka zgodba, vezana na soljudi ali naravo, ustvarjam eruptivno, neredko več dni zaporedoma, dokler se ne materializira. Končna oblika tako ni vedno kompromis z estetiko, saj do zadnjega, ob zgolj verodostojni preslikavi izhodiščne ideje, ne vem, kako bo skulptura videti,” je Radovan Gregorčič opisal nastanek svojih del, ki so od torka na ogled v Veliki galeriji Ivana Varla v Kosovelovem domu. Širši javnosti se je kot ljubiteljski kipar že predstavil pred 15 leti na dveh razstavah v Štanjelu, nato pa se je več let posvečal zlasti oblikovanju in izdelavi tržnih unikatnih svetilk v različnih materialih in oblikah, po katerih je postal znan tudi zunaj naših meja. Kot član Društva keramikov in lončarjev Slovenije je lani že sodeloval na skupinski razstavi na ljubljanskem Magistratu, kar bodo spet ponovili naslednji mesec.

Tokrat v domači Sežani predstavlja s 27 inovativnimi skulpturami, ustvarjenimi iz zemelj in humusa, pridobljenega v naravi, obogatene gline, porcelana, kovinskih oksidov, kamenin in stekla. Nastajale so postopoma od letošnje pomladi, intenzivno pa v zadnjih treh mesecih. Vešč dela s keramičnimi pečmi je preoblikovane sveže snovi najprej izpostavil visokim temperaturam, tudi do 1300 stopinj Celzija. Po ohladitvi in še pred vgradnjo svetilk se je pokazalo, ali je bilo sozvočje materialov in oblik dovolj uglašeno - če je bilo, je bil rezultat trden predmet z neponovljivimi zapisi in sporočili, sicer pa samo mrtev kup zažganega materiala.

Bogat program ob občinskem prazniku

Razstava Kaktus in tvoje sanje ljubiteljske fotografinje Nine Pernat predstavlja niz mimobežnih posnetkov iz vsakdanjega življenja, na razstavi Smo vzeli kar en šugaman in tekli čez cesto pa Katja Huš in Neža Lipanje s starimi fotografijami, citati iz pogovorov s kopalci ter zemljevidom lokacij kopanja prikazujeta etnografske utrinke iz tržaških in okoliških plaž. Obe prejšnji teden odprti razstavi bosta na ogled še do 10. septembra. Poleg razstave Radovana Gregorčiča bo teden dlje trajala tudi razstava (Raz)maska, ki so jo odprli sinoči. Na njej akademska slikarka Petra Čebokli preigrava idejo o obrazu, ki z izrazom, ki ga dela, proizvaja masko, ki se je obraz nikoli čisto ne znebi.

Na odprtju, ki ga je z glasbeno kuliso obogatila Tinkara Kovač, je umetnika predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. “Zaradi temperatur je prišlo do medsebojnega trganja materialov; pojavile so se razpoke, kraterji in votli prostori, ki pa so v svoji dokončni podobi postali uravnotežena forma, neločljivi konglomerat, v katerem ima vsak mikro delček svoj pomen, svoje poslanstvo, svoje vibracije,” je povedala. V Gregorčičevih abstraktnih zgodbah najde zunanje in notranje vesolje idej: “Formalna zasnova njegovih del objektivizira dejstvo, da v živih svetovih vladata red in ravnovesje, ki se v umirajočih izgubljata, in prinaša spoznanje, da je vse minljivo.”

Kljub soočenju z neminljivim koncem pa vse propadle svetove, vsa minula življenja oživljajo njegove v skulpture vgrajene lučke in kristalčki, ki predstavljajo začetek novega življenja in Radovana Gregorčiča opredeljujejo kot človeka svetlobe.

BOGDAN MACAROL

---