Umetnik se ne sme prikloniti do tal

Včeraj za isto mizo nista sedli samo literarna veteranka in obetavna debitantka, marveč tudi nemi deček in gobezdavi škrat: Svetlana Makarovič je pri Mladinski knjigi izdala pravljici Kuzma, trinajsti škrat in Mesečinska struna, Maja Kastelic pa svojo prvo avtorsko slikanico Deček in hiša. Z ilustracijami, objavljenimi v njej, si je leta 2012 na 10. slovenskem bienalu ilustracij prislužila priznanje Hinka Smrekarja, na nedavnem 11. bienalu pa še plaketo, poimenovano po istem ilustratorju.

Maja Kastelic je včeraj predstavila svojo prvo avtorsko slikanico, Svetlana Makarovič pa je svojemu bogatemu opusu dodala dve pravljici.  Foto: Andraž Gombač
Maja Kastelic je včeraj predstavila svojo prvo avtorsko slikanico, Svetlana Makarovič pa je svojemu bogatemu opusu dodala dve pravljici.  Foto: Andraž Gombač

LJUBLJANA > “Zgodbo sem si izmislila, da bi se sploh lahko prijavila na 10. slovenski bienale ilustracij,” se je na včerajšnji predstavitvi v ljubljanski knjigarni Konzorcij zasmejala ilustratorka Maja Kastelic.

Zgodba brez ene same besede

Njena slikanica ima sila preprosto zgodbo in niti ene same samcate besede. Tovrstnih del pri nas ni prav veliko, v tujini pa jih znajo ceniti - našo mlado ilustratorko so povabili na knjižni sejem v Bologni, na “najprestižnejšo razstavo ilustracij na svetu”, je včeraj veselo oznanila urednica Irena Matko Lukan in zbrane povabila še na sinočnje odprtje razstave ilustracij Maje Kastelic v ljubljanski galeriji Kresija.

“Četudi je avtorica mlada in nova v tem poslu, je njena slikanica izvrstno in zrelo delo. Maja Kastelic je zgodbo očitno dolgo nosila v sebi in jo v pravem trenutku izbruhnila,” pravi likovni urednik Pavle Učakar, ki so ga prav posebej navdušili številni detajli, vtihotapljeni v ilustracije, na katerih se avtorica zlasti rada poigrava s svetlobo in sencami.

Kuzma še ni povedal vsega

Tovrstna ilustracija je zgovorna, še zgovornejši pa je godrnjavi škrat Kuzma, ki mlade in po srcu mlade zabava že polnih štirideset let. Pa še zmeraj ni povedal vsega, ugotavlja Svetlana Makarovič. Minulo leto je v Cicibanu vsak mesec objavila zgodbo o Kuzmi, ki ga jezi, da so si drugi škratje razdelili vseh dvanajst mesecev prihajajočega leta, zanj pa ni ostal nobeden. Zato jim nagaja, skuša skaziti čare posameznih letnih časov. “Nenadoma sem spoznala, da na mojem pisalnem stroju nastaja najhudobnejše besedilo, kar sem jih kdaj napisala,” se reži Svetlana Makarovič in dodaja, da je s tovrstnimi pravljicami želela izzvati tudi starše svojih mladih bralcev. Vesela je tudi, da je Kuzma na knjižnem hrbtu upodobljen kot kadilec. “Škoda le, da na knjigi ni nalepke z napisom: PRI NAS KADIMO!” se namuzne.

Zvonko Čoh, eden naših najplodovitejših ilustratorjev, ki bo svoj opus letos predstavil na veliki razstavi v Mestni galeriji, se je pri delu oprl na podobo Kuzme, kakor ga je že davno tega zasnoval njegov kolega Tomaž Lavrič. “Sicer pa nisem imel težav, saj rad rišem hudobce, žlehtnobe, grdavše, zveri, škrate in podobno,” pravi Čoh. “Pa všeč mi je bilo, da sem si vsak mesec moral izmisliti podobo novega škrata, ki se sooči s Kuzmo.”

Kul tip z žalostno usodo

Veliko veselja, obenem pa nemalo odgovornosti, je čutila tudi ilustratorka Svetlanine Mesečinske struneBojana Dimitrovski: “Ne vem, koliko skic sem zavrgla, da sem se končno prebila do prave, do tiste, na kateri je bil glavni junak te večplastne zgodbe tak, kakršen mora biti. Hotela sem, da je Tibor kul tip. Želela sem si tudi, da bi se zgodba zanj iztekla dobro. Težko se sprijaznim z njegovo žalostno usodo.”

Mladi nadarjeni ciganski violinist Tibor v presunljivi baladni pravljici podleže pohlepu, zato izgubi svoj izjemni talent. “Mesečinska struna govori o tem, da se umetnik pred apriorno avtoriteto nikoli ne sme prikloniti tako globoko, da poljubi tla. Če to stori, mu ugasne zvezda, mesečina vzame struno nazaj in violina utihne za zmeraj,” pravi Svetlana Makarovič. Pravljico je sprva izdala v madžarščini, saj jo je želela pokloniti madžarskim ciganskim glasbenikom, gostujočim pri nas. Pa je opazila, da tudi oni postajajo vse zahtevnejši, vse dražji ...

Kmalu bo Mesečinsko struno uprizorila na posebnem literarno-glasbenem recitalu: 7. februarja, na predvečer kulturnega praznika, se ji bo v glavni čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) pridružil godalni trio, ki ga sestavljajo Bojan Cvetrežnik, Klemen Bračko in Barja Drnovšek.

“Verjamem, da bodo dali vse od sebe, kar bom skušala storiti tudi jaz, ki zdaj mučim svoje dementne možgane, da bi se ves tekst naučila na pamet,” pravi pravljičarka. “Za silo že nekako gre, ampak ne bi rada prišla v konflikt z avtorico. Z njo pa ni heca!”

Opozarja še: “Kdor hoče iti na uradno proslavo, naj gre. In naj zeha tam. V NUK-u ne bo nihče zehal. To zagotavljam.”

ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano