Umetnik, ki ne plava z glavnim tokom
Kultura
20. 07. 2016, 06.00
, posodobljeno: 03. 11. 2017, 02.40
Režiser in direktor fotografije Karpo Godina je v ponedeljek v sklopu Festivala evropskega filma na Paliću prejel nagrado underground spirit za “izjemno delo na področju neodvisnega filma in edinstveno poetiko, zgrajeno zunaj glavnih filmskih tokov filmske industrije”. Godina je ob tem poudaril, da je svojo kariero začel prav v Vojvodini.
S kratkimi eksperimentalnimi filmi, kakršen je Gratinirani
možgani Pupilije Ferkeverk, leta 1970 posnet na Sečoveljskih
solinah, je Karpo Godina zaslovel kot eden ključnih ustvarjalcev jugoslovanskega črnega vala.
SUBOTICA
>
“Leta 1968 me je Želimir Žilnik pozval, da posnamemo film Zgodnja dela. Čeprav sem študiral in končal režijo, me je angažiral za kamermana. Imeli smo 25 let in on mi je rekel: 'Karpo, ti ne znaš snemati, jaz ne znam režirati, morda lahko kaj napraviva skupaj.' Dobili smo zlatega medveda,” se je Godina spomnil v zahvali ob prejemu nagrade.
Kot je povedal po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug, se je kmalu zatem preselil iz Slovenije v Vojvodino, kjer je bila produkcijska hiša Neoplanta, ki jim je omogočila svobodno ustvarjanje. Kasneje jih je oblast razpustila. Leta 1980 se je vrnil v Vojvodino in v Subotici posnel nekaj najlepših prizorov iz svojega filma Splav Meduze.
Godina je bil na Paliću nazadnje leta 1968, tokrat pa mu je nagrado izročil programski direktor tamkajšnjega Festivala evropskega filma Miroslav Mogorović. Zatem so prikazali njegov kratki film Zdravi ljudje za razvedrilo, ki ga je posnel leta 1971 v Vojvodini.
Kultni slovenski in jugoslovanski režiser, leta 1943 rojen v Makedoniji, si je nagrado, kot so utemeljili na Paliću, prislužil s svojo osebnostjo in edinstveno filmsko prakso, izraženo skozi številna dela, ki so nastala v njegovi bogati 50-letni karieri.
S kratkimi eksperimentalnimi filmi, kot sta Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk (1970) in Pogrešam Sonjo Henie (1971), je postal ena ključnih osebnosti jugoslovanskega črnega vala, istočasno pa se je posvetil tudi konceptualni umetnosti ter sodeloval z neoavantgardnimi umetniki takratnega časa.
Dokumentaristika, ki jo je zabeležil na filmih Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali film s 14441 sličicami (1972), ga je skoraj pripeljala do zapora. Status, ki ga danes uživa med ljubitelji sedme umetnosti, je pridobil kot direktor fotografije v celovečercih Zgodnja delaŽelimirja Žilnika in Okupacija v 26 slikahLordana Zafranovića.
Danes bodo na Paliću blizu jezera prikazali retrospektivo njegovih filmov.STA