Tu skozi do trpečega greš mesta

Če bi obstajala, in obstaja, estetika heavy metala, potem jo najdemo v fotografijah Luke Dolmarka. Motiv zanje je šel iskat v oddaljen čas temačnega srednjega veka, vse do Dantejevega Pekla in v svet onkraj verjetnega, v čarovništvo in Knjigo senc Alisterja Crowleya. Prva samostojna razstava Luke Dolmarka je na ogled v galeriji Bežigrad.

LJUBLJANA > Božanska komedija se začne, ko Dante zaide v temačni gozd, kjer sreča rimskega pesnika Vergila. Ta se mu ponudi, da mu razkaže “lepote grdega”, pekel. Tu se začne tudi popotovanje mladega fotografa Luke Dolmarka, ki se je grozljivih podob vsakdana in estetike grdega lotil tudi na teoretski način, v diplomski nalogi. Praktično pa v fotografiji, ko gre skozi devet krogov Dantejevega Pekla in vsak krog upodobi s personifikacijo, torej z osebo, ki ga predstavlja: Predpekel, Pohota in poželenje, Požrešnost in zasvojenost, Škrtost, Jeza in lenoba, Krivoverstvo, Nasilje, Goljufi, Izdajalci.

Figure v kostumih je Dolmark skrbno postavil na oder fotografskega studia in opravil tako imenovano “staged photografhy”, zrežirano, inscenirano fotografijo. Natančno v podobi, drži, emocionalnem izrazu, osvetljavi.

Drugi sklop fotografij, imenovane Knjiga senc, je posnel v eksterieru, na prostem, v neposredni bližini cerkve sv. Foške pri Peroju v hrvaški Istri. Močni kontrasti, zanimive kompozicije, figure temnih menihov, čarovnikov ali senc, ki obredno eksistirajo v sakralni arhitekturi ali naravi, so elementi, ki vzbujajo vtis duhovnega.

“Lepo ima natančne kanone, grdo pa pušča prostore za domišljijo, ker navdihuje tako gnus kakor milost,” je zapisal Umberto Eco, veliki preučevalec lepega in grdega. Dolmark mu pritrjuje. Gradi svojo svobodno domišljijo in goji afiniteto do črno-bele fotografije, na sliki spodbuja kontraste, ljubša od digitalne mu je analogna tehnika (na tem mestu se spomni na učitelja Tihomirja Pinterja), na trenutek zna počakati in opazuje ga skozi kukalo. Kot sam poudari, ima rad alkimijo fotografije, delo v temnici, kjer nastaja njena duša. Zdaj že ve, da lepota izvira iz temačnega. Da lepota grdega obstaja. Tako kot obstaja grenkoba sladkega, svetloba noči, jokajoči klovn.

Luka Dolmark (1987) je diplomant multimedijskih in umetniških praks na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici. V akademskem letu 2013>/14 je opravil specializacijo iz analogne črno-bele fotografije in laborantskih tehnik temnice na Mednarodni akademiji John Kaverdash v Milanu. Razstava bo na ogled do 21. decembra.

KLAVDIJA FIGELJ

---