Trpko besnilo naših dni

Mala dvorana Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici je bila predsinočnjim prizorišče petega koncerta, ki je bil veliko bolj jezno obarvan kot prejšnje Kvantavtorske sabotaže v organizaciji KUD-a Morgan. Za družbeno angažirano kvantanje sta bila tokrat odgovorna Jani Kovačič in Ana Pupedan.

Jani Kovačič in Ana Pupedan so z Besnimi pesmimi uprizorili 
odličen finale Kvantavtorskih sabotaž. Foto: Jure Batagelj
Jani Kovačič in Ana Pupedan so z Besnimi pesmimi uprizorili odličen finale Kvantavtorskih sabotaž. Foto: Jure Batagelj

NOVA GORICA > Jani Kovačič in skupina Ana Pupedan - Janai Kopupevadančič so na pot skupnega ustvarjalnega odkrivanja “besnila” stopili leta 2013.In v dveh letih ustvariliveč kot štiridesetdružbeno kritičnih in s socialno konotacijo prekvašenih Besnih pesmi. Spomladi so jih v dvorani Prve slovenske vlade v Ajdovščini nekaj v živo posneli in v kratkem bodo zagledale tudi luč sveta na zgoščenki.

Prekaljeni in vedno oster kantavor ter pivška zasedba začetek svojega sodelovanja opisujejo kot “nujno reakcijo sorodnih ustvarjalnih duhov.” Jani Kovačič vedno znova poudarja, da tega programa raje ne bi izvajali: “Želeli bi si, da ne bi bilo razloga, da ga izvajamo, ampak, žal, nas silijo v to. In to nas jezi. Raje bi se zafrkavali, govorili o ljubezni, erotiki, vnučkih, zabavi.”

V tem času, ko v nekaterih državah po svetu vladajo razmere, ki ogrožajo osnovna varnost človeka, se zdi, da Besne pesmi zadenejo v samo srčiko resnice. Čeprav so besedila udarna in naj bi s svojo sporočilnostjo pri poslušalcih nekako ublažila tesnoben občutek današnjega neperspektivnega vsakdana, pa v samem jedru provokacije vzbudijo trpka spoznanja. S tega vidika lahko te intelektualne kvante, ki so punkovsko obarvane z instrumentalno podlago Ana Pupedan, razgrnejo tudi vprašanja vesti: “Ljudje ne marajo težav. Zanimiv pa je vtis, da problemi ne obstajajo, če jih ne priznamo. In prav prikrivanje težav nas je pripeljalo do tega, da nismo sposobni reševati vsakodnevnih, kot so, recimo, brezposelnost ali stanovanjska kriza mladih,” meni Jani Kovačič.

Ignoranca in sprenevedanje v imenu vodenja in prikritega vzdrževanja sistema, ki je pisan na kožo redkim za pridobivanje bogastva, gmotnega ali častnega, je drugo področje, ki razbesni ustvarjalne moči, združene pod imenom Janai Kopupevadančič: “Vsi se ukvarjamo z danes in s samimi seboj, zlasti pri politikih je to več kot očitno. Vsak čuva svoje privilegije in Besne pesmi kažejo na našo jezo nad tem početjem. Na neka način se počutimo, kot bi nas oblast izdala.”

Razjarjenost Kovačiča in pupedancev se je tako na različne načine vrtela okrog kapitalizma. Prav posebej zanimive so bile predelave slovenskih ljudskih, kot je Kje so tiste stezice ali francoske revolucionarne La Carmagnole ali Mižerija, ki so jo odpeli v tradiciji moškega istrsko-dalmatinskega ljudskega izročila. Brezmejna provokacija se je zrcalila v pesmi Demošisti & Democisti, občinstvo sta zelo zabavali GaudeANUS igitur in Krivica skázica.

S pesmijo Doba tepcev so glasbeniki že takoj na začetku koncerta postavili pikro ogledalo in občinstvo povabili na svojo predstavo ironije. Ni kaj, Mimo je doba bogov, mimo je doba herojev, za kar smo odgovorni tudi sami.

Jani Kovačič in Ana Pupedan so s svojim koncertom uprizorili odličen finale Kvantavtorskim sabotažam. Te se bodo po besedah organizatorjev v naslednjem letu znova vrnile v SNG Nova Gorica. METKA SULIČ


Najbolj brano