Tretjina izobražencev ne bere knjig

Leta 1998 je 90 odstotkov ljudi z visokošolsko izobrazbo trdilo, da berejo knjige. Danes je med visokošolsko izobraženimi kar 30 odstotkov takih, ki ne berejo knjig. To je pokazala raziskava o bralni kulturi, ki so jo danes predstavili na založniški akademiji v sklopu knjižnega sejma v Cankarjevem domu.

 Foto: STA
Foto: STA

LJUBLJANA > Raziskava je pokazala tudi , da javni sektor na področju knjige po številu zaposlenih narašča, vendar pa se javna sredstva za knjigo zmanjšujejo.

Doslej so bile v Sloveniji raziskave narejene v letih 1973, 1979, 1984 in 1998. Letošnja spletna raziskava je zajela več kot 1000 anketirancev.

Tako leta 1973 kot leta 2014 polovica ljudi v Sloveniji ni kupovala knjig. Tudi število ljudi, ki ne berejo knjig, je od leta 1973 do danes približno enako. Ti podatki nas uvrščajo med slabe bralce v Evropi. Po bralnih navadah smo bili po raziskavi, ki jo je leta 2007 naredil Eurobarometer, v spodnjem razredu evropskih bralcev.

Na Slovenskem je le šest odstotkov ljudi, ki imajo doma več kot 500 knjig.

Delež ljudi, ki kupijo več kot 20 knjig na leto, se je v zadnjih 16 letih zmanjšal s treh na en odstotek. Število tistih, ki kupijo od 11 do 20 knjig, se je zmanjšalo s sedem na štiri odstotke. Medtem se je povečalo število tistih, ki kupijo od štiri do deset knjig. Skupna prodaja knjig na prebivalca se je zmanjšala s 3,2 knjige na 2,8.

Živahna knjižnična izposoja

Knjižnična izposoja narašča že ves čas od osamosvojitve. Na Slovenskem se izposodi 4,8 knjige na odraslega prebivalca. To je 20 odstotkov več kot leta 1998.

Bralci ne kupujejo več dražjih knjig, kot je bila Enciklopedija Slovenije ali razni zdravstveni priročniki, ki so jih večinoma kupovali po direktnih prodajnih poteh. Do velikega padca pa je po letu 1998 prišlo tudi pri prodaji učbenikov.

Število zaposlenih v založništvu se je zmanjšalo za približno 15 odstotkov. V knjižnicah pa je trend ravno obraten: 56-odstotno povečanje števila zaposlenih in 41 odstotkov več denarja za delovanje, pri čemer pa prejmejo manj denarja za nakup knjig.

Od leta 1998 se je za 25 odstotkov povečalo število knjižnih naslovov, se je pa za 40 odstotkov zmanjšal promet v dejavnost, kar pomeni, da se je znižala prodana naklada.

Za knjigo bi odšteli 12 evrov

Andrej Blatnik se je posvetil kulturni politiki na področju knjige. Med drugim je opozoril na število nebralcev v kontekstu vseh akcij za spodbujanje branja. Raziskava je po njegovih besedah tudi pokazala, da so ljudje za knjigo pripravljeni plačati nekaj več kot 12 evrov. Pri tem je urbana populacija za knjigo pripravljena plačati manj kot splošna.

Rugelj se je na predstavitvi osredotočil tudi na kupce knjig. Kot je dejal, največ knjig kupijo ženske med 25 in 44 letom starosti, pri nakupu nad šest knjig pa je najbolj aktivna osrednja slovenska regija.

STA


Najbolj brano