Toskana kot večno hrepenenje

Maja Pihler se zaveda, da bo najbrž za mnoge poslušalce njena Bilbi vedno tista, ki je na prvi plošči Drobne slike pela žgečkljivo uspešnico Hvala za vijolice. A navdiha v drobnih stvareh, iz katerih je sestavljeno življenje, Štajerki ni zmanjkalo. Jutri v Gledališču Koper s svojimi Direktorji predstavlja še sveži album Toskana, na katerem je zbrala nove iskrive risbe večnega hrepenenja in kar nekaj odsevov sveta, “ki nas vse je utišal”.

> Kako, da ste se odločili za promocijo v Kopru, saj celo koprski glasbeniki svojo glasbo pogosto najprej predstavijo v Ljubljani?

“Odgovor je preprost: če naj bi bila slovenska Istra naša Toskana, potem je Koper osrčje slovenske Toskane. Povod za izbiro koprskega gledališča pa je bil tudi koncert z Big band RTV Slovenija, ko smo moje skladbe predstavili v aranžmajih Tadeja Tomšiča, na katerem sem se zelo dobro počutila. Navsezadnje sem igralka, otrok gledališča in koprsko ima res lepo energijo.”

> Je pa Toskana, kakor izhaja iz besedila Roka Vilčnika, prispodoba za nesojeno ljubezen, za nekaj neuresničenega ...

“Drži, je nekakšen simbol za večno hrepenenje in je tudi rdeča nit celotnega albuma. Ljudje smo čudna bitja, vedno bi bili radi tam, kjer ta trenutek nismo. (smeh) Iščemo pobeg, bodisi v sanjski svet, bodisi v drug kraj, državo, kjer iščemo odgovore. Za potovanje gre.”

> Na plošči je ponovno mnogo drobnih slik, strtih src ...

“Brez tega ne gre.” (smeh)

> Od Rdečega plašča , Ko vrneš se iz zapora do Jerneja Bilbi nima sreče. Zakaj?

“Mislim, da je to prekletstvo življenja, a po drugi strani njegova lepota. Iz teh pesmi dejansko ne govori Bilbi, temveč življenje, mnoge ženske in nenazadnje se te zgodbe lahko zgodijo tudi kakemu moškemu ... Bilbi je le medij, ki jih interpretira. Zelo me navdihujejo življenjske zgodbe in v življenju se skoraj vse vrti okoli ljubezni, tiste sile, ki nas drži pokonci.”

> Niso pa vse pesmi ljubezenske. Med popevko in rock'n'rollom je nekaj tudi takih skladb, ki kažejo ogledalo družbi. Že v uvodni Zaradi bolezni v ansamblu se zdi, da je ansambel zgolj prispodoba za našo pasivnost: “doma bomo ostali in vsi verjeli, da skupaj smo veliki” .

“Drži. Želeli smo na svoj način povedati, da ne moremo več toliko igrati, kot so glasbeniki včasih. Obenem smo hoteli opozoriti, da je problem veliko večji, saj ni samo v nas, temveč v celotni družbi, pa tudi v smeri, v kateri se vrti naša država. Ideja pa je prišla z gledaliških desk, saj sem v Nemčiji nastopala v velikih in malih gledališčih. Nemalokrat se zaradi premalo prodanih vstopnic reče: zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade.”

> Na plošči je tudi pesem Kot sva bila , prepesnitev Draga Misleja Mefa skladbe Konichiwa , ki sta jo na Emi 2012 zapeli dvojčici Prusnik. Kako se je zgodila?

“Z Gregorjem Stermeckim sva jo takrat napisala zanju, a mi je bila vedno pri srcu, ker je resnično taka igriva Bilbi-pesem. Doslej sem jo v angleščini vedno izvajala na koncertih. Vselej je bila odlično sprejeta. Malce mi je bilo hudo, da je izginila. Zato smo se odločili, da bo na drugi plošči, a v nekoliko drugačni obliki. Z Gregorjem sva velika oboževalca primorske glasbene naveze Danilo Kocjančič - Drago Mislej-Mef, ki sta bila najina velika vzornika. Mefa sva tudi spoznala in končno je lahko štajerska glasbena naveza podala roko primorski. Ker z Gregorjem nisva imela distance do skladbe, sva prosila Mefa. Dala sva mu proste roke in kar je storil, je vrhunsko.”

> Zdi se, da boste vedno tista Bilbi, ki je pela Hvala za vijolice . Je to breme?

“To je zelo pogosto vprašanje. Ta pesem nam je odprla veliko vrat. Brez nje Bilbi ne bi bila, kjer je, in se ne bi mogla razvijati. Bila je fenomen in sama še vedno menim, da je krivec za uspeh večno zelena tema varanja, ki obstaja, odkar obstaja človeštvo. Za avtorja je najbolj zanimivo iskanje večnih tem in jih predstaviti na unikaten način. Pri Toskani smo bili zelo presenečeni nad odzivi radijskih postaj, saj ima vsaka svojo favoritko. Tega smo veseli, saj pomeni, da je več pesmi dobrih. Sprijaznila sem se, da bom za mnoge večna Vijolica, a me veseli, da se veča krog ljudi, ki jih dejansko zanima več o svetu, o katerem prepeva Bilbi.”

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---