Topol na Krasu. Velik. Češki.

“Ob jubileju, kakršen je tridesetletnica, nam naš naravni človeški impulz pravi, da moramo narediti več, biti močnejši, bolj eksplozivni in ekskluzivni. Vilenica pa se temu klicu ni odzvala, in sicer iz vsebinskih, ne finančnih razlogov,” je včeraj na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani dejal pisatelj Andrej Blatnik, predsednik vileniške žirije. Mednarodni literarni festival bo Kras in Ljubljano bogatil v prvem tednu septembra.

 Letos bo  Vilenica nekoliko bolj zgoščena, a globlja, so včeraj napovedali  organizatorji. Foto: Andraž Gombač
Letos bo Vilenica nekoliko bolj zgoščena, a globlja, so včeraj napovedali organizatorji. Foto: Andraž Gombač

LJUBLJANA, KRAS > V minulih letih se je izkazalo, da je dogodkov in avtorjev na festivalu preveč. “Obiskovalci so se pritoževali, da preprosto ne morejo srečati in spoznati vseh čudovitih književnikov,” pravi Andrej Blatnik. “Zato smo se odločili, da ob jubileju festival mogoče malce strnemo in gremo bolj v globino. Zato je avtorjev zavestno nekaj manj, a jim hočemo posvetiti posebno pozornost, saj je med njimi veliko svetovno znanih imen.”

Od Bosne do Indije

Obiskali nas bodo bosansko-ameriški pisatelj Aleksandar Hemon, ki se je slovenskim bralcem prikupil že s tremi prevedenimi knjigami, njegov zelo popularni izraelski kolega Etgar Keret, ki se nam je lani predstavil z izvrstno zbirko Še zadnja zgodba in konec, pa znani bolonjski pisatelj Stefano Benni, ki je v slovenščini doma z dvema romanoma in zbirko kratke proze.

Še kar nekaj mojstrov besede bo prišlo med nas, največ čestitk pa bo prejel češki pisatelj Jáchym Topol (1962), letošnji vileniški nagrajenec. “Že več let je bil v ožjem izboru,” razkriva Blatnik in opozarja, da Topol zadnje desetletje slovenskim bralcem ni neznan: pri založbi Sanje je izšla njegova velika mojstrovina, roman Sestra, pri Cankarjevi založbi pa romana Angel in V hladni deželi; vse tri je poslovenila Nives Vidrih.

“Topol piše z zanosom in osebno usodo zelo dobro združuje s skupinsko, srednjeevropsko,” pojasnjuje Blatnik. “Češka je za časa njegovega življenja doživljala hude pretrese, kar je dobro ozadje za Topolovo virtuozno besedno igro. Ta prikazuje tudi, kako posameznik v današnjem svetu vztrajno išče svojo identiteto.”

Slovenski avtor v fokusu je pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih (1950). Pri založbi Dalkey Archive Press bo izšel izbor njegove poezije v angleškem prevodu Nade Grošelj,iz tiskarne pa je že prišla oranžna antologija sodobne indijske poezije Kavita, ki sta jo sestavila K. Satchidanand in Evald Flisar.

Udeleženci Vilenice bodo med 2. in 6. septembrom razpravljali o temi Odzven prostora, premišljevali o vplivanju okolja na literaturo in podobnem, tema letošnjega kolokvija pa bo Znakovne prakse poetičnega in/ali strategije reprezentacije v literaturi.

Organizatorji so pojasnili še, da letošnji proračun znaša približno 160.000 evrov; polovico prispeva Javna agencija za knjigo, skoraj enako pa jim je uspelo dobiti z evropsko pomočjo, v sodelovanju z zagrebško založbo Fraktura in istoimenskim festivalom.

Dragoceni Kraševci

Pisateljsko društvo bi zelo težko priredilo festival na Krasu in pričakovalo, da bo vse teklo gladko, če ne bi imelo zanesljive opore med domačini, je poudaril Blatnik in spomnil, da je Vilenico dolga leta pomembno soustvarjal Aleksander Peršolja. Nasledila ga je Tinkara Kovač, predsednica Kulturnega društva Vilenica, ki skrbi tudi za natečaj Mlada Vilenica; ta bo že prav kmalu, 6. junija, poživil jamo Vilenica in njeno okolico.

“Lani nam je uspelo Vilenico iz Kopra vrniti na Kras, kjer bo tudi letos,” se veseli Tinkara Kovač. “Navezali smo stike z najboljšimi lokalnimi kulinaričnimi mojstri in izbrali tiste lokacije, ki so festivalu že na začetku dale dušo: Lipico, Lokev, Štanjel, Komen, tudi Divačo, znotraj Mlade Vilenice pa še občino Hrpelje-Kozina.”

Za omizjem je spregovoril še predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina. Preletel je burne družbene spremembe v zadnjih treh desetletjih in trpko ugotovil, da so se “upanja in hrepenenja”, iz katerih se je rodil tudi festival Vilenica, zasukala vrazočaranja, “radost in veselje pa v ogorčenje in jezo”. V prvih letih smo na Vilenici govorili o srednji Evropi, je spomnil Svetina: “A prav z Evropsko unijo se je začela nesrečna evropska zgodba. Mislili smo, kakor otroci v velikem pričakovanju, da se nam bodo uresničile sanje, da bomo vsi deležni dediščine velike francoske revolucije, bratstva, enakosti in svobode. A motili smo se. Res smo Slovenci in še drugi narodi postali nacija in dobili svojo državo, a kaj ko se uresničuje misel, da smo sami sebi najhujši sovražniki. Danes je dejstvo, da so se vsa velika upanja sesula v prah, pod katerimi ždi požrešna zver kapitala. A Vilenica je ostala.”

ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano