Tone Partljič: “Kdor nič ne bere, vse ve”

Osrednja prireditev dneva slovenskih splošnih knjižnic se je včeraj zgodila v Kopru, v nedavno odprti obnovljeni dvorani sv. Frančiška Asiškega. Zbrali so se knjižničarji iz vse Slovenije, stroka je podelila tudi nagrade, dogodek pa je še posebej zaznamovalo uradno rojstvo spletnega portala dobreknjige.si, ki se je rodil na Primorskem.

KOPER > “Sprva so bili vsi nejeverni, a nam je vendarle uspelo,” je ob slovesni predstavitvi portala dobreknjige.si dejala Irena Škvarč, knjižničarka iz Goriške knjižnice Franceta Bevka. Portal je edinstven v slovenskem prostoru, saj so ga zasnovali knjižničarji za vse, ki imajo radi dobro knjigo, pa v poplavi knjižnih naslovov iščejo nekaj res dobrega in po svojem okusu.

Primorski projekt postal slovenski

S kolegico, knjižničarko Luano Malec iz Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, sta ga sprva osmislili kot skupni projekt primorskih splošnih knjižnic. A dobre knjige radi berejo vsi Slovenci, zato je ideja najprej prerasla v zgodbo o nacionalnem portalu, čemur je sledilo še povabilo splošnim knjižnicam k priključitvi. Portal je namenjen širjenju bralne kulture, nasveti bralcem k dobri knjigi pa objektivni, saj knjižničarjev - za razliko od založnikov - ne zavezuje zakon trga.

Veliko pozornost so namenili različnim iskalnikom, med katerimi je tudi iskanje po priporočilu najljubšega knjižničarja, in vsebinskim kriterijem. Bralec lahko izbira, ali denimo želi veselo ali žalostno knjigo, zabavno ali resno, domišljijsko ali prizemljeno, išče lahko po abecedi avtorjev in naslovov, med žanri in po nacionalni pripadnosti avtorjev. Lahko tudi sestavi svojo virtualno knjižno polico, oceni knjigo, odda komentar, predlaga dobro knjigo.

Projektu se je doslej pridružilo 31 splošnih knjižnic (v Sloveniji jih je 58), sofinanciralo ga je ministrstvo za kulturo, dobreknjige.si pa so obojestransko povezane z vzajemnim knjižničnim katalogom slovenskih splošnih knjižnic COBIB.

Kulture ne bi smeli obravnavati kot strošek

Čeprav interventnemu zakonu, ki ga je oblikovalo ministrstvo za javno upravo in predvideva, da bi javni zavodi z manj kot 15 zaposlenimi prešli pod občinske uprave, govorniki niso namenjali besed, pač pa nanj le namigovali, je visel v zraku kot Damoklejev meč. Izbrani govorci, ki so stopili pred knjižničarje, so politiki, ki zakon snuje, namenili nekaj namigov. Pisatelj in režiser Andrej Rozman - Roza je opozoril, da kultura ni strošek, je soočenje s sabo in svetom. Čudežno se mu zdi, da so se iz prejšnjega sistema obdržale knjižnice in tudi to, koliko ljudi dneve preživi v tem za mnoge posvečenem prostoru. “Knjižnica je namenjena temu, da imamo izobražene ljudi. Mnogi nočejo takšne družbe. Ne smemo popuščati, gre za kulturo. Družba prihodnosti je ali kulturna ali nekulturna, torej barbarska,” je pribil Roza.

Marko Pavliha, pomorski pravnik in nekdanji minister za promet, ki je včeraj javnosti predstavil tudi svojo novo knjigo, je ministrici za kulturo sporočil: “Ne strižite kulturi peruti in ne silite nas v plazenje po obronkih človeškega dostojanstva, da ne rečem ničevosti.”Desanka Tavčar iz Mariborske knjižnice je poudarila, da je privilegij biti knjižničar. Pisatelj Tone Partljič pa je povedal, da loči ljudi na tiste, ki berejo, in na tiste, ki ne berejo: “Kdor nič ne bere, vse ve. Ko vstane, ne pripoveduje, ampak kriči.”

Med zbrane je z ministrstva za kulturo prispela tudi Tatjana Likar: “Knjižnična dejavnost ostaja ena redkih oblik javnega interesa, ki ga ni omrežila logika kapitala,” je povedala zbranim. O interventnem zakonu pa za naš časnik ponovila, da stoji za besedami ministrice Julijane Bizjak Mlakar, ki poudarja, da zakonu nasprotuje, saj bi prinesel nepopravljivo škodo, sama pa še dodala, da bi denimo knjižnicam onemogočil opravljanja izvornih nalog.

Strokovne nagrade pa so šle Ljudski knjižnici Metlika in Mestni knjižnici Ljubljana.

ALENKA PENJAK

---