“Tekmovanje je za tiste, ki bi radi zmagali, ne zame”

14-letna Zala Kravos je primorska pianistka, ki živi v Luksemburgu. Tam poleg evropske šole obiskuje tudi konservatorij, znanje pa izpopolnjuje v Glasbeni kapeli Kraljice Elizabete v Bruslju. Mlada in obetavna najstnica, ki je nedavno postala “ambasadorka” zelo množičnega tekmovanja Svilena pot na Kitajskem, je v organizaciji Kulturnega društva Peter Martinc minulo poletje nastopila v nabito polni dvorani Pokrajinskega muzeja Koper. Občinstvo je očarala z muzikalnostjo in tehniko, kakršno večina pianistov pridobi šele v zrelejših letih.

Zala Kravos kariero gradi s koncertnimi nastopi, ne z zmagami na tekmovanjih.   Foto: Pierre Matgé
Zala Kravos kariero gradi s koncertnimi nastopi, ne z zmagami na tekmovanjih.  Foto: Pierre Matgé

LUKSEMBURG > Zala Kravos se je rodila v Postojni, a se je že kmalu po rojstvu s starši preselila v Bruselj, kjer je odkrivala glasbo v delavnicah za otroke, zatem pa še v Luksemburg, kjer je začela igrati klavir: “Ko sem imela pet let me je oče vprašal, s katerim inštrumentom bi se rada ukvarjala. Izbrala sem klavir, ker se mi je zdel zanimiv; zaradi velikosti in zaradi črno-belih tipk. Všeč mi je bilo 'tipati' po njih. Moja druga ljubezen je bila harfa. Nekaj časa sem res mislila, da bom postala harfistka.”

Leta 2012 je bila kot ena izmed redkih sprejeta v prestižno Glasbeno kapelo kraljice Elizabete v Bruslju. Tam za njeno umetniško pot skrbi svetovno znana mojstrica črnih in belih tipk Maria João Pires z asistentko Sylvio Therezo Silveira. “V Bruslju iz dneva v dan napredujem in moje delo je intenzivno. Sylvia Thereza je odlična mentorica, pedagoginja in pianistka. Uči me že štiri leta in natančno ve, kaj je najpomembnejše zame in kako bom lažje napredovala. Letos sem žal zadnje leto pri njej, a mi bo vedno ostala v spominu. Prav tako občudujem Mario João Pires, ki s svojimi majhnimi rokami oblikuje tisoč zvokov.”

Mlada, a že prekaljena glasbenica prisega tudi na mojstrske tečaje. Svoje znanje je že izpopolnjevala pri Sijavušu Gadžijevu, Borisu Bermanu, Gabrielu Tacchinoju in drugih. “Tako spoznavam svetovno znane pianiste in se vedno česa novega naučim,” pravi. “Zanimivo je, da ima vsak umetnik svoj pogled na svet in na umetnost.”

Zala Kravos je večkrat zaigrala tudi z orkestrom, prvič že pri osmih letih. Leta 2013 je na dobrodelnem Miklavževem koncertu zaigrala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, sodelovala je na pomembnih mednarodnih festivalih v Belgiji, Bolgariji, Angliji, Franciji, aprila letos pa je nastopila tudi v New Yorku. V Bratislavi je poleg krstne izvedbe skladbe Kristalne sanje, ki jo je luksemburška skladateljica Albena Petrovic Vratchanska napisala posebej zanjo, predstavila še krajši program skladb sodobnih skladateljev.

Zala je tudi sama napisala nekaj skladbic, ki niso ostale neopažene. Luksemburški skladatelj Claude Lenners jo je povabil, da kot najmlajša udeleženka v okviru mednarodnega humanitarnega projekta prispeva eno od skladbic, ki navdih črpajo iz slik Fride Kahlo. Te miniature so bile posnete in izdane na zgoščenki ter v živo predstavljene na multimedijskem dogodku v Luksemburgu. “Zelo rada koncertiram po svetu, saj tako lahko sočasno potujem in igram. To sta dva moja najljubša hobija. Že od malih nog nastopam, a imam vseeno tremo pred vsakim koncertom. To je dober znak, saj pomeni, da želim odigrati odličen koncert. Ko sedem za klavir, trema izgine.”

Četudi se je udeležila več tekmovanj, ima o njih negativno mnenje: “Tekmovanja so za tiste, ki bi radi zmagali, ne zame. Mislim, da je nemogoče določiti, kdo je prvi, drugi ali tretji, saj glasbe ne moremo šteti v točkah, in nemogoče je reči, da je bil nekdo odličen, kdo drugi pa slab. Vsak ima svoje kvalitete. Žal pa je vse več glasbenikov, ki si ustvarjajo kariere z zmagami na tekmovanjih.”

Zala, ki je za vse dosežke neizmerno hvaležna staršem, si kariero gradi predvsem s koncerti. V prihajajočem letu jo čakajo številni recitali; eden bo februarja v Slovenski Filharmoniji.

SANDRA BORŠIČ


Najbolj brano