Tako otročji, tako genialen!

Smo v Mustrovem letu. Naš prvi stripar, ki je ozaljšal otroštvo marsikoga med nami in čigar dela gredo še zmeraj za med, je letos prejel Prešernovo nagrado, 22. novembra pa bo praznoval visoki jubilej. O kakovostnem opusu tega večno mladega 90-letnika govori tudi pregledna razstava v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, na ogled še do nedelje.

O kakovostnem opusu večno mladega 90-letnika govori tudi 
pregledna razstava v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova 
v Ljubljani, na ogled še do nedelje. Foto: Maja Pertič Gombač
O kakovostnem opusu večno mladega 90-letnika govori tudi pregledna razstava v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, na ogled še do nedelje. Foto: Maja Pertič Gombač

“Če bi znali odgovoriti na vprašanje, kakšna čarovnija oziroma posebnost preveva delo Mikija Mustra, bi ga veliko ljudi lahko posnemalo, tako pa ostaja edinstven in še vedno aktualen,” pravi Aleksander Buh iz ljubljanske Strip.art.nice Buch, ki zadnja leta skrbi za avtorizirane ponatise Mustrovih stripov. V sodelovanju z Zavodom strip Art in Moderno galerijo je Strip.art.nica Buch v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pripravila pregledno razstavo Mustrovih del, ki si jo bo pozneje v nekoliko skromnejši različici mogoče ogledati na različnih razstaviščih, najprej na prihajajočem knjižnem sejmu v Ljubljani.

Dandanes le redki vedo, da je Miki Muster, 22. novembra 1925 rojen v Murski Soboti, po izobrazbi akademski kipar. A ga je že od zgodnjega otroštva veliko bolj privlačila risba. Tudi kipi, ki jih je ustvaril, z izjemo narodnega heroja Štefana Kovača v Murski Soboti, niso ohranjeni, zato to življenjsko obdobje na razstavi ilustrirata le dve fotografiji.

Pregledna razstava je pravzaprav resnično predvsem presek Mustrove raznovrstne ustvarjalnosti - največ pozornosti je kajpada namenjene stripu, znamenitim Pustolovščinam Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, ki so izhajale v petdesetih in šestdesetih letih v Slovenskem poročevalcu - od reprodukcij in natisov iz zgodnjih Zvitorepčevih prigod iz leta 1952 do zadnjih izvirnih risb za naslovnice zbirk, ki jih je Muster ustvaril v zadnjih petih letih. A mesto na razstavi so kajpada dobili tudi njegovi animirani filmi: tako prvi risani filmi, kakršen je Kurir Nejček (1962), kakor v posebni sobi predvajane svetovne uspešnice, ki jih je sredi sedemdesetih ustvaril z znamenitim humoristom in karikaturistom Guillermom Mordillom.

To so bila za Mustra izjemno plodna leta, saj ga je risani film leta 1973 popeljal v Nemčijo, kjer je sprva začel animirati za Bavaria film, uspeh pa je bil tudi kasneje tolikšen, da se v Slovenijo ni vrnil do leta 1990.

“Ogromno risarjev je sprva prepričanih, da ni njegovo delo nič posebnega, da so preproste risbe, a kdor si je na razstavi ogledal nekaj izvirnikov, se je lahko prepričal, da so vrhunski. Tudi zato mu je uspelo v Nemčiji. Prepričan sem, da bi mu tudi v Ameriki, a smo po eni strani lahko veseli, da ni odšel, saj bi se v Disneyevi ekipi 'izgubil', tako pa je lahko še marsikaj ustvaril,” pravi Aleksander Buh, ki je poseben prostor na razstavi namenil Mustrovim oglasnim risanim filmom - od Jelovice in Visokega C do Viki kreme in nepozabnih Cikcak zajčkov, ki so za mnoge otroke pomenili, da je čas za odhod v deželo sanj. Izjemno malo pa je razstavljenih oglasnih plakatov, ki jih ni nobena ustanova dotlej posebej shranjevala, podjetja pa se na poziv prirediteljev razstave niso odzvala.

Občudujejo ga vrhunski slikarji

Prostor na razstavi so dobile tudi Mustrove slikanice, a žal ni ohranjenih izvirnih risb, in so zato na ogled le reprodukcije, v posebni sobi pa se družijo politične karikature, ki jih je objavljal v Magu in kasneje Reporterju. V vitrini je tudi večina odlikovanj in nagrad (manjka le nedavno podeljeni častni doktorat novogoriške univerze), ki jih je prejel ustvarjalec, vključno z letošnjo Prešernovo.

“Bila je majhna polemika, ali si Muster dejansko zasluži Prešernovo nagrado, saj ga v strokovnih krogih še vedno gledajo nekoliko podcenjujoče. Po drugi strani sem pa po razstavi vodil več vrhunskih umetnikov, tudi slikarjev, in vsi so ob pogledu na njegove poteze dejali podobno: vidimo njegovo genialnost,” pravi Aleksander Buh in obenem poudarja, da prihaja ogromno ljudi, ki bi želeli nadaljevali prigode znamenitih Mustrovih junakov, a doslej ga še nikomur ni uspelo posnemati.

Pa še to: Buh pravi, da je med pripravljanjem razstave prišel do podatka, da je Miki Muster povsem mogoče najbolj prodajani slovenski knjižni avtor - podatek mora še preveriti, a čez prst ocenjuje, da je doslej prodal med 750.000 in 900.000 izvodov stripa.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

Nekaj zanimivosti o Mikiju Mustru

> Starši so ga poimenovali Nikolaj, krstil pa ga je Madžar, ki je v krstno knjigo zapisal Miklós. In rodil se je Miki.

> Intervjuji ob Prešernovi nagradi so ga utrujali, zato bo pred rojstnim dnevom raje pripravil tiskovno konferenco in na njej odgovarjal zbranim novinarjem.

> V intervjuju ob 80. rojstnem dnevu je za naš časopis povedal svoj slogan: “Ostani otročji. Veseli se neumnosti, če je zabavna.”

> Spočetka so ga spodbujali, naj ilustrira narodne basni, a so mu bolj dišale domišljijske zgodbe: “Ker sem svoje junake pošiljal v kavbojske čase, v Afriko in podobno, so mi očitali, da kvarim mladino.”

> Volk Lakotnik je bil sprva negativec, šele kasneje je postal pozitiven in najpriljubljenejši lik med fanti.

> V njegovih stripih so pogoste razgaljene lepotice, zato je uvrščen tudi v francosko enciklopedijo seksa v stripu.

> Uspešen je bil kot plavalec in je v jeseni življenja osvojil veliko kolajn. AG


Najbolj brano