Ta svet ni le naš. Je od vseh!

Prizna, da se težko ustavi. Odkar se je vrnil iz Londona, kjer je diplomiral iz sodobnih tolkal, Sežanec Andrej Pirjevec izda po eno ploščo na leto. Po treh instrumentalnih albumih je prišel čas za nekaj precej drugačnega. Moj svet je tvoj (My world is yours) je svojevrstna zbirka trinajstih žanrsko izjemno raznolikih skladb. Zanje je tokrat napisal tudi besedila, ki jih je zaupal večinoma markantnemu glasu Martine Feri, zapel pa je tudi sam.

Andreja Pirjevca (v ospredju, z bas kitaro) in njegov bend smo 
v torek ujeli v studiu Hendrix na Radiu Koper.  Foto: Maja Pertič Gombač
Andreja Pirjevca (v ospredju, z bas kitaro) in njegov bend smo v torek ujeli v studiu Hendrix na Radiu Koper.  Foto: Maja Pertič Gombač

SEŽANA > Ploščo bo drevi ob 20.15 s svojim bendom z APgroup predstavil na tržaškem Borznem trgu v okviru Slofesta, v četrtek v sežanskem Kosovelovem domu, dan zatem pa še v Gorici.

> Moj svet je tvoj, pravite, a na vaši plošči je svetov kar nekaj. Od kod vsi ti žanri?

“Vse to je moj svet, je pa res, da se razkrivam nekoliko bolj kot na prejšnjih albumih - napisal sem besedila in si upal, čeprav nisem vrhunski pevec, celo posneti nekaj vokalov. Gre za svojevrsten sprehod po vrtu moje glasbe. Videti je skoraj kot nekakšna kompilacija ...”

> Dejansko zveni res kot nekakšen izbor z več plošč. Gre za “best of” vsega, kar vam je blizu?

“Ja, uporabil sem vse, kar mi je slogovno zanimivo. Skušal pa sem povleči rdečo nit med skladbami - ponekod je uspelo, ponekod ni. So res precej različne - kot bi šlo za nekakšen kolaž samega sebe.”

> Kolaž, ki ga sestavljajo funky, reggae, rock, ambientalna glasba ... Jazza, po katerem vas poznamo, je manj.

“Jazza je samo za okus.”

> Je kot začimba?

“Ja, v vsaki skladbi ga je malce. Moja pot je šla skozi instrumentalno glasbo, skozi jazzovske vode proti tej plošči. Že pred leti sem vedel, da bo prišel čas tudi za kaj takega. Na plošči je denimo skladba, ki je povsem kantavtorska - kitara, vokal ...”

> Kdaj bo prej ?

“Ja. A stara je vsaj 15 let. Posnel sem vsaj že tri različice, in tretja je pristala na zgoščenki. Šele zdaj je dobila svoje pravo mesto. Vendar je tudi to moja plat, ki sem jo prej manj razkrival - vedno sem pisal besedila in ustvarjal tudi tako vrsto glasbe.”

> Besedila so v angleščini in slovenščini ...

“Nenamerno, nenačrtno. Tako so nastala, ko sem sedel za kitaro.”

> Je pa svojevrstna rdeča nit plošče sporočilo naslova. Ne gre zgolj za vaš svet, mar ne?

“Sporočila so vsaj tri. Prvo je za mojo družino, ki ji je plošča posvečena, saj je moj svet tudi njihov. Drugi govori o mojem glasbenem svetu. Skriti naslov, ki ga poslušalec razbere tudi iz besedil, pa pravi: tu pa tam je treba pomisliti, da nismo popolnoma sami. Planet ni naš. Morali bi pogosteje misliti drug na drugega in se drugače odzivati na izzive časa. Tudi zdaj, ob begunski krizi. Brez ksenofobije, domala rasizma ... Vsi skupaj bi se morali umiriti in se spomniti, da smo vsi na istem planetu. Le če bomo skupaj skrbeli zanj, nam bo dobro.”

> Na plošči ste ponovno zaigrali vse inštrumente. Zakaj?

“Najprej zaradi spleta okoliščin, ker je bil bobnar Andre Araujo odsoten. Morda pa tudi zaradi izziva. Sicer pa glasbila na tak način nasnemavam že od 17. leta. Sam posnamem kitaro, nato bobne in drugo ... Nato dam posnetke drugim glasbenikom, ki jih še malce predelajo, in na koncu damo vse skupaj ponovno na kup. V tem primeru, priznam, sem tvegal. Želel sem imeti svoj zvok, svoj 'feeling' ... Nisem pa plošče posnel povsem sam. Dodal sem toliko drugih, kolikor je bilo potrebno, da na koncu ni le projekt ene osebe.”

> Kaj dejansko plošča, fizični primerek, danes sploh še predstavlja? Zdi se, da jih poslušalci največ kupijo na koncertih ...

“Zato jih tudi glasbeniki natisnejo, če smo realni. So tudi ustvarjalci, ki prodajo nekaj več, a vsi računamo na koncertni bum efekt, ko poslušalca s svojo glasbo prepričaš v živo. Bil bi naiven, če bi mislil, da bom s ploščo zaslužil. To je moja že četrta plošča, zato vem. Najbolj si želim, da bi kaki glasbeni uredniki spoznali, da se zdaj ne morejo več izgovarjati na instrumentalno glasbo in lahko zavrtijo marsikatero pesem. No, pesem Povej, prvi single s plošče, je bila pesem tedna na Radiu Koper ... Še vedno verjamem v instrumentalno glasbo, ki je je tudi na tej plošči veliko, a ker tu pa tam napišem tudi kako besedilo, sem jih tokrat uporabil. Zdi se mi, da je celota radiem prijazna. Pa tudi poslušalcem.”

MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano