Svetlana Makarovič: Denar ubija, denar dela vojne

Organizatorji 30. slovenskega knjižnega sejma so po lanskem srečanju z Borisom Pahorjem letos na klepet ob zajtrku povabili Svetlano Makarovič, ki je v Cankarjevem domu s poslušalci iz vseh generacij delila svoje življenjske in ustvarjalne izkušnje.

Svetlana Makarovič Foto: Andraž Gombač
Svetlana Makarovič Foto: Andraž Gombač

LJUBLJANA > Njena kritika sveta, v katerem živimo, se je dotaknila pedofilije, obstoječega družbenega sistema, vzgoje, ki ubija ustvarjalnost, in tudi nekdanjih komunistov, ki to več niso.

Ob razmišljanju o mladih in o tem, ali bi lahko kaj spremenili v družbi, je pisateljica dejala, da jih “predvsem bremza preveč možnosti”. Tisti, ki po študiju razmišlja samo o tem, kje bo dobil službo in koliko bo zaslužil, je izgubljen, ker ni razvil občutka, da se je denarja treba bati, ker je nevaren. “Denar ubija, denar dela vojne,” je poudarila.

“In če kdo nima pravice pljuvati po rdeči zvezdi, je to Janša”

Politiki govorijo, da denarja ni, kar po njenem mnenju ne drži. Denarja je veliko, le razporejen ni, treba ga je vzeti nekomu, ki ga ima ogromno. Tudi v socializmu po njenih besedah ni bilo vse pravično in socialno, toda v primerjavi s kapitalizmom, ki razmišlja samo o tem, kako bi iz denarja napravil še več denarja, je bila Jugoslavija Indija Koromandija.

Pri tem je spomnila, da so pridni in nadarjeni posamezniki, še posebej iz revnih družin, dobili Titovo štipendijo, ki ni bila majhna. Po njenih besedah je marsikdo, ki danes “tako šimfa” čez rdečo zvezdo, prišel do svojega stolčka z njeno pomočjo. “In če kdo nima pravice pljuvati po rdeči zvezdi, je to [Janez] Janša,” je poudarila Makarovičeva.

Bachovi Brandenburški koncerti kot vrednota

Ob splošnem razmišljanju o družbi je poudarila tudi, da še nismo razmislili niti tega, kaj je zlo, kaj vrednota, kaj so krščanske, kaj družinske vrednote. Zanjo so vrednota, denimo, Bachovi Brandenburški koncerti ali dana beseda v resnih stvareh po reku, da obljuba dela dolg. Vrednota so tudi otroci, ki so nedotakljivi. V primeru, ko se nekdo seksualno izživlja nad njimi, po njenem prepričanju ni mogoče govoriti o človekovih pravicah, kajti pedofil po njenem mnenju ni človek.

Občinstvu je med drugim povedala tudi, kako napreduje njen libreto za opero Deseta hči na glasbo Milka Lazarja, ki jo bo maja prihodnje leto krstno uprizorila ljubljanska Opera. Libreto je, kot je dejala, dokončan, nekaj verzov je “prepisala od same sebe”. Tudi glasba je že skoraj napisana, ansambel pa je, sodeč po prvih odzivih, navdušen. Glavno vlogo, deseto hči, bo pel kontratenor, ki je “najlepši možni sopran”, in to hoče dočakati. “Prej bom poskusila ne umreti,” je še dejala umetnica, ki je letos dopolnila 75 let.

STA


Najbolj brano