Švedi Slovence, Slovenci pa Švede

Trije slovenski pesniki in dva švedska so minule dni v Danah, vasici na Krasu, v okviru 22. festivala Živa književnost prevajali pesmi - Slovenci švedske, Švedi pa slovenske.

SEŽANA > “Namen tovrstnih delavnic ni le prevajanje, temveč prepletanje poezije in pesnikov. Kot urednik vem, da dober prevod poezije naredijo tisti, ki imajo smisel za poezijo. Prevodi jezikoslovcev so velikokrat okorni in težko prebavljivi,” je v sredo v Kosovelovi knjižnici Sežana povedal Brane Mozetič, vodja festivala.

Podobna delavnica je lanskega novembra zaživela že v Stockholmu, ko so se pesniki Alenka Jovanovski, Karlo Hmeljak, Kristina Hočevar in Peter Semolič medsebojno prevajali s tremi švedskimi pesniki.

Tokrat se isti slovenski pesniki prevajajo prek angleških prevodov s švedskima gostoma: z Anno Mattsson in Johanom Christianssonom.

“Upam, da bomo po delavnicah izdali prevode švedskih pesnikov in obratno,” je povedal Mozetič. Švedski pesniki so slovenskim ljubiteljem poezije poznani, a obratno ni mogoče reči, saj lahko Švedi v svojem jeziki berejo le poezijo Tomaža Šalamuna in Aleša Štegra.

“Projekt se je začel že novembra lani. Upam, da se ne zaključuje in da bomo lahko pesmi ponudili še kakemu bralcu. Mislim, da gre pri prevajanju predvsem za zelo poglobljeno branje. Vsak avtor si lahko le želi takega bralca. Osebni stik z avtorjem omogoča premostitev jezikovnih razlik,” je povedal Karlo Hmeljak, primorski pesnik, ki je predlani za svojo pesniško zbirko Krčrk prejel Veronikino nagrado.

Svoje prevajalske dosežke bodo pesniki drevi ob 20. uri predstavili še na prvem večeru literarno-glasbenega festivala Živa književnost pred ljubljansko galerijo Škuc.

Svojo izkušnjo opisuje tudi Alenka Jovanovski, pesnica in literarna kritičarka, ki prevaja iz sodobne italijanske literature: “Švedskega jezika ne poznam. Veliko časa sva z Johanom porabila zato, da sva razčistila, za kakšne besede in besedne odtenke gre. V jeziku, ki ga poznam, lovim tudi zvočno podobo, tu pa ugotavljam, da zvočna podoba še ni razčiščena, zato delo ni še končano.”

Anni Mattsson delavnico ceni, saj je dobila pristen stik z avtorjem. “Pomembno je, da pesnika in pesem spoznaš na čustveni, globlji ravni,” je povedala pesnica, ki je v kmerščino prevedla Piko Nogavičko.

“Zame je bila to popolnoma nova izkušnja, saj nisem prevajalec. Mislim, da še nikoli prej nisem tako intenzivno razmišljal, kaj poezija sama pomeni. Niti takrat, ko sem jo pisal,” je dejal Johan Christiansson, po poklicu socialni delavec.

Prevajalski dogodek na Krasu pa ne mine brez ostrega pogleda in včasih se ostrejšega jezika Jolke Milič. Kolegom je na srce položila, naj se prevajalskega poklica izogibajo. “Poglejte mene, kakšna sem,” je hudomušno pripomnila. Opozorila je, da se je predstavitve delavnice udeležilo zelo malo ljudi: “Prepričujete prepričane. Ali ni vaša dolžnost, da navdušujete tiste, ki o vas ne vedo nič in nočejo nič vedeti? To je geto.”

PETRA MEZINEC

---