“Stopil si z levo nogo ...”

Le malo pred 90. rojstnim dnevom je v kraju Contamine sur Arve pod francoskimi Alpami umrl pomemben francoski pisatelj Michel Butor, ki je vplival tudi na slovensko literaturo.

CONTAMINE SUR ARVE > Michel Marie François Butor se je 14. septembra 1926 rodil v predmestju Lilla. Na Sorbonni je leta 1947 diplomiral iz filozofije in pozneje poučeval v Egiptu, Angliji, Solunu, ZDA in Švici.

Pisal je prozo, poezijo in eseje, segel pa je še v vrsto drugih žanrov. Objavil je romane Milanski prehod (Passage de Milan, 1954), Uporaba časa (L'emploi du temps, 1956), Modifikacija (La modification, 1957) in Stopnje (Degrés, 1960).

Daleč najbolj je zaslovel z Modifikacijo, ki je tudi njegovo edino poslovenjeno delo; leta 1971 je izšlo v epohalni zbirki Sto romanov pri Cankarjevi založbi v prevodu Vitala Klabusa, ki je plodovito življenjsko pot prav tako sklenil letos.

Butor se nikoli ni udobno počutil v predalu “novega romana”, kamor ga je stlačila literarna stroka. Tudi Janko Kos v spremni besedi k slovenski izdaji Modifikacije opozarja na spornost oznake: “Francoski 'novi' roman skriva pod svojo povrhnjo enotnostjo preplet teženj, ki so si včasih tako zelo nasprotne, da nihajo že kar med največjimi skrajnostmi.” Glavni predstavniki Alain Robbe-Grillet, Nathalie Sarraute in Michel Butor so sila raznoliki pisci. V Butorjevem romanu Kos prepoznava veliko “znamenj nadrealističnega duha”, kljub piščevi tipični osredotočenosti na natančne opise zunanje resničnosti pa ugotavlja, da je Modifikacija med vsemi besedili novega romana vsaj na prvi pogled še najbolj čitljiva in v marsičem sorodna tradicionalnemu romanu. Njena najopaznejša posebnost je drugoosebni pripovedovalec, ki bralca preseneti že v prvem stavku: “Stopil si z levo nogo na medeninasti žleb in z desnim ramenom zaman poskušaš malo bolj odriniti drsna vrata.”

Junak Léon Delmont, pariški zastopnik italijanskega proizvajalca pisalnih strojev, skozi ves roman potuje v Rim, kjer ljubici namerava povedati, da bo zapustil ženo. Opravka nimamo s tradicionalnim literarnim junakom, marveč s povprečnim slehernikom, čigar usoda je “do najmanjših podrobnosti določena in vnaprej predvidljiva”, ugotavlja Kos. Kot osrednje v romanu se mu kaže vprašanje, ali sodobni človek lahko doseže svobodo, pristnost in avtonomnost, pri čemer ga ovirajo zakon, družina, morala, vzgoja. Pisateljev odgovor je negativen, torej se je k tradicionalnemu romanu vrnil, da bi nam pokazal neuresničljivost njegovih prizadevanj.

S svojim delom je Butor pri nas najmočneje vplival na Rudija Šeliga, avtorja Triptiha Agate Schwarzkobler. AG

---