• Poletni narečni večer je v središče Potoka privabil veliko ljubiteljev domače besede, glasbe, spominov in anekdot.
    Poletni narečni večer je v središče Potoka privabil veliko ljubiteljev domače besede, glasbe, spominov in anekdot.
    Foto: Andraž Gombač
  • Ljubiteljski gledališčniki iz  Svetega Antona so uprizorili igro 
Vane in Vančka, zapela pa je mlada obetavna   Tjaša Rihter.
    Ljubiteljski gledališčniki iz Svetega Antona so uprizorili igro Vane in Vančka, zapela pa je mlada obetavna Tjaša Rihter.
    Foto: Andraž Gombač
  • Gost Maks Starc iz Ribnice je predstavil svoj dialekt in zbrane 
nasmejal z duhovito avtorsko  pesmijo o krompirju.
    Gost Maks Starc iz Ribnice je predstavil svoj dialekt in zbrane nasmejal z duhovito avtorsko pesmijo o krompirju.
    Foto: Andraž Gombač

Srečali sta se narečji, zadišali so refošk, kafe in krompir (video)

ponedeljek, 17. julij 2017, 07:00

Smeh, anekdote in glasba so v petek zvečer odmevali na “jugni” v središču vasi Potok pri Svetem Antonu. Prvi letošnji Librisov poletni narečni večer, z domačim rekom naslovljen Neč ne rece, neč ne bu'de, su' dvj' šku'de, je Potok pobratil z Ribnico in njenim pojočim narečjem.

POTOK > Na dobro obiskanem srečanju, pri katerem so moči združili koprska knjigarna in založba Libris, Društvo za vsestranski razvoj vasi Potok in KS Sveti Anton, je zbrane najprej nagovoril etnomuzikolog Emil Zonta, ki je tam kot glasbeni urednik na Radiu Koper pred tridesetimi leti posnel lokalne glasbenike. “Tu so igrali Pino Muženič, Rado Kocjančič, Darjo Vatovec in Rado Kocjančič,” se spominja. “Posneli smo dvanajst skladb in želim si, da bi naslednje leto izšle in da bi brezplačni CD dobila vsaka hiša tu okrog. Evropa česa takega ni imela in nikoli ne bo! V tej vasi so godli polke, valčke in drugo glasbo. To je tako lepo bogastvo, da ga ne smemo pozabiti.”

Zbrane je pozdravil tudi predsednik KS Sveti Anton Bogdan Kavrečič in jih povabil na Karmenco, obujen starodavni lokalni praznik.

V pogovoru s povezovalko programa Tanjo Jakomin Kocjančič je domačin Franko Muženič na stežaj odprl okno v bogato zgodovino vasi: Potok, še danes ponosen na svoj izvrstni refošk, je po prvi svetovni vojni premogel kar petnajst kmetij v središču vasi in prav toliko še v okoliških zaselkih. Premogli so tudi mlin, torklo, vodna zajetja in še marsikaj, seveda veliko živine, od oslov in volov do trpežnejših, za delo primernejših boškarinov.

Potok ima tudi bogato glasbeno zgodovino, tam se je navsezadnje rodil Darij Pobega, ki je živahno glasbeno pot začel pri potočanski godbi, pozneje ustanovil in trideset let vodil Pihalni orkester Koper, prav tako pa je vodil tudi godbo na pihala v Svetem Antonu.

Do sredine šestdesetih let je bil središče kulturnega življenja v Potoku partizanski učitelj, glasbenik in še marsikaj Franc Muženič. Leta 1954 je bil med fanti, ki so na čelu s Fabiom Vatovcem obudili vaško godbo, tudi Pino Muženič - v petek je široko nasmejan najprej obujal spomine na leta, ko je v godbi igral klarinet, zatem pa je na odru še raztegnil harmoniko in zaigral polko Passeggero Fabia Vatovca, skozi katero ga je z malim bobnom spremljal Rado Turk.

Narečno govorico in kulturo Ribnice sta predstavila gosta. Maks Starc, upokojeni profesor geografije, nekdanji ravnatelj Šolskega centra Novo mesto in Osnovne šole v Vavti vasi, je v jeseni življenja izdal več knjig. Zbrane v Potoku je najprej nasmejal s samo ironičnim narečnim opisom domačih krajev in ljudi, zatem pa še z avtorsko pesmijo, ki jo je zapel ob spremljavi harmonike - težke čase, skozi katere je šel v življenju, je duhovito povezal s skupnim imenovalcem: krompirjem.

Njegova mlajša rojakinja, slovenistka Maruša But Merhar, je poudarila, da ima Ribnica tonemski, “pojoč” dialekt, ki pa ni povsem dolenjski, saj nanj vpliva tudi bližina Bele krajine in Notranjske. Raziskovali so ga naši veliki jezikoslovci: Stanislav Škrabec, Fran Ramovš, Jakob Rigler, Jože Toporišič ...

Narečni večer v potoku so zaokrožili člani Mladinskega, kulturnega in ustvarjalnega društva Sveti Anton z uprizoritvijo besedila pesnice in slavistke Alferije BržanVane in Vančka, ki ga je z blagoglasno interpretacijo pesmi Moja mati ćuha kafe pospremila mlada obetavna Tjaša Rihter, ki je zapela in zaigrala flavto ob spremljavi očeta Igorja na harmoniki.

Zatem so si zbrani poplaknili grla, potolažili želodce in si pobliže ogledali platna, na katerih domači slikar Rino Bonin upodablja tipične istrske motive. Preden so se razšli, so jih organizatorji povabili še na naslednji poletni narečni večer: 12. avgusta se bodo sešli v Pregari.

ANDRAŽ GOMBAČ


Povej naprej:

 

Mnenja