Spust s Krasa do morja v glasbi

Da vse poti vodijo v Rim, so spoznali tudi pevci Moške vokalne skupine Lipa iz Bazovice. Ti so ob pomoči tamburašev SKD France Prešeren iz Boljunca posneli zgoščenko, ki bi morala iziti na začetku maja. Toda med poslušalce prihaja šele zdaj. Zataknilo se je prav v večnem mestu.

BAZOVICA > Že dejstvo, da so zadnje malenkosti urejali v italijanski prestolnici, veliko pove. Ploščo z naslovom Valkamen (val ponazarja morje, kamen predstavlja Kras) so resda zasnovali ljubiteljski pevci in godci iz zamejstva, toda izvedba celotnega načrta je bila vse prej kot amaterska. Zgoščenka ni nastala v samozaložbi, kot se običajno dogaja s pevskimi zbori, ampak pri Folkest dischi. Gre za založbo, ki se je rodila iz prireditve Folkest, vsakoletnega festivala ljudske in svetovne glasbe.

“Furlanija Julijska krajina je dežela, kjer se različne kulture stikajo in medsebojno oplajajo,” pravi umetniški vodja založbe Andrea Delfavero. “Ta plošča je nedvomno odraz tega prepletanja. Na izvrsten način odraža pot, ki jo prehodiš, ko se s Krasa spustiš do morja in še bolj proti jugu. Povsem naravno je, da smo ploščo podprli.”

Pri Moški vokalni skupini Lipa so si sprva zamišljali, da bi posneli promocijsko zgoščenko z le nekaj skladbami. A tak izdelek ne bi prikazal kakovostnega skoka, ki ga je zbor opravil v zadnjih letih. Odkar so se pred tremi leti bazovskim pevcev pridružili tudi tamburaši iz Boljunca, se je repertoar razširil, dotedanje petje pa je zlasti ob zvoku mandolin postalo bogatejše in ušesu bolj prijazno.

Zasluga, da so naposled posneli kar 19 skladb, gre predvsem Anastasiji Purič. Dela v gozdni straži, a srce ji že trideset let gori za glasbo. Vodenje bazovskega zbora je prevzela pred desetimi leti, ko je vokalna skupina brez pretiranih ambicij stopala v četrto leto delovanja. Zborovodkinja je ducat pevcev očitno uspešno motivirala, kar se pozna tudi na koncertih vokalne skupine Lipa. Zlasti prireditev Fantje pojejo na vasi, ki jo v Bazovici prirejajo vsako leto v maju, privabi številno občinstvo. Tako je bilo tudi prejšnjo soboto. Pevci in tamburaši so svoj nastop začeli z Avsenikovo Na mostu in ga zaključili z dalmatinsko Moj lipi Anđele, kar so poslušalci nagradili z bučnim ploskanjem in pohvalnimi vzkliki.

Toda na zgoščenkini naslovnici, ki jo je grafično oblikoval Maurizio Stagni, niso omenjeni ne bazovski pevci ne tamburaši SKD France Prešeren. Razlog je preprost in duhovit; med vajami se je pojavilo vprašanje, katero skupno ime naj si nadenejo pred izidom plošče. Nekdo je v narečju izstrelil “mi in oni”, kar je naposled obveljalo. Izvajalci skladb na zgoščenki Valkamen so zato pevci in glasbeniki pod skupnim imenom Mi jn Uane.

Slovenske, tržaške in dalmatinske skladbe na plošči loči in hkrati povezuje enajst nenavadnih zvočnih vložkov. Ustvaril jih je Edward Funkhouser. “Na spletni strani Freesound ljudje objavljajo svoje posnetke zvokov in šumov iz narave,” začne razlagati svoje delo. “Poslušal sem na stotine posnetkov in nekatere sem pomešal tako, da sem ustvaril primerno kuliso za to ploščo. Vsaka moja mešanica je v bistvu zvočni uvod k posameznim skladbam. Rad povem, da sem navedel vir za vsak posnetek, tudi če mi to ne bi bilo treba.”

Tržačan Funkouser, ki je mož Anastasie Purič, je med nastajanjem plošče prevzel vlogo umetniškega producenta. Pri skladbi Marinaresca pa je prispeval še solistični uvod. Pomembno vlogo pri nastajanju plošče je sicer imel tudi Egon Gornik, ki je med najbolj zavzetimi pevci MoVS Lipa. Rešil je mnoge praktične zapetljaje, v mnogih skladbah pa izstopa s svojim pronicljivim glasom. Lani je bil bariton, letos je drugi tenor. Kdo bi si mislil, da poje le za dušo. Čez dan je namreč ... gasilec.

Kakovostno ploščo nepoklicnih, a zavzetih pevcev in glasbenikov bodo uradno predstavili junija. Že zdaj pa je dostopna na spletu.

PETER VERČ

---