Službo ima najraje poleti

Ana Rotter, mikrobiologinja z doktoratom iz statistike, ki je ob aferi z astronomskimi profesorskimi honorarji s peticijo opozorila na segregacijo v znanosti in si s tem prislužila naziv osebnost Primorske za mesec marec, tudi poleti ne počiva.

Ana Rotter Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Ana Rotter Foto: Zdravko Primožič/Fpa

“Poleti ne dopustujem nikjer, saj vendar živim ob morju in kot otroku so mi bila najlepša poletja doma,” pravi Rotterjeva, ki obožuje poletje, vendar za razliko od večine ljudi ga obožuje tudi zato, ker ji je takrat daleč najlepše delati in hoditi v službo. “Poleti je v službi manj ljudi, tisti, ki so, pa so dosti bolje razpoloženi in jim nič ni težko narediti,” pravi mikrobiologinja z Morske biološke postaje na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je svojemu delu zelo predana, čeprav v vsej svoji znanstveni karieri še ni dobila redne službe.

Prav zdaj pripravlja en evropski projekt in se prijavlja na regionalni razpis, poletje pa bo tudi čas, ko bo poskusila dokončati kompleksno statistično delo, torej tisto, za kar je pravzaprav študirala in naredila doktorat. “Žal ga še od februarja nisem uspela končati, ker se moram ukvarjati z vsem drugim,” pravi Rotterjeva, ki ji energije in dobre volje zlepa ne zmanjka. Ko konča službo, gre z otrokoma na lucijsko plažo, na katero jo vežejo lepi spomini.

“Ko smo s prijateljicami tam poležavale cele dneve in do poznega večera uživale in reševale svet. Ko je bilo še vse pred nami. Upam, da bom v bližnji prihodnosti z vrstniki spet na plaži pričakala poletne večere in da bodo moji otroci počeli isto,” se nasmeji Ana. Včasih prav zaradi tega poleti postane nostalgična, pravi, ker se zave, da je minilo še eno poletje, ko bi lahko “rešila svet”.

Časa za branje knjig nima in tudi poleti je nobena literatura ne pritegne. “Ne vem, katera knjiga bi lahko bila tako zanimiva, da bi se zaradi nje odrekla času, ki ga lahko preživim z mojimi najbližjimi, ” je odkrita Rotterjeva.

Tudi posebne prireditve ali koncerta ne načrtuje obiskati, želela pa bi si na Metaldays, vendar žal nihče od njenih prijateljev ne deli njene želje. “Počakala bom še malo, da moja hči malce zraste, sin namreč za razliko od nje ne nakazuje afinitete do take glasbe, in potem bova eno poletje skupaj šli tja,” je odločena energična Lucijčanka. TT


Najbolj brano