Slovensko besedo ohranjajo živo

Kulturno društvo Kraški dom iz Repna na Tržaškem letos obeležuje 45 let delovanja, njegova dramska skupina pa 30-letnico. V krajih, kjer je slovenščina tudi zaradi njih še zelo živa, so člani društva pomemben steber narodne identitete in most kulture do večinskega naroda.

Moška vokalna skupina Kraški dom z zborovodkinjo Vesno 
Guštin Grilanc nadaljuje tradicijo skoraj 120-letnega organiziranega petja na Repentabru.

 Foto: Bogdan Macarol
Moška vokalna skupina Kraški dom z zborovodkinjo Vesno Guštin Grilanc nadaljuje tradicijo skoraj 120-letnega organiziranega petja na Repentabru.  Foto: Bogdan Macarol

REPEN > “Petje je bilo za Slovence v Italiji vselej izjemnega pomena. Slovenska pesem nas je ohranjala pokončne in zavedne v neprijaznih in težkih časih, ki jih v zadnjih stotih letih ni bilo malo. Danes pa nas pesem povezuje, ne glede na versko ali politično prepričanje,” je povedala Vesna Guštin Grilanc, ki je predsednica Kulturnega društva Kraški dom v Repnu in zadnjih 17 let pod njegovim okriljem vodi moško vokalno skupino.

Pevsko in bralno društvo Dom

Zametki kulturnega delovanja v občini Repentabor, ki je s svojimi 900 prebivalci najmanjša občina v Tržaški pokrajini in ena manjših v Italiji, segajo v leto 1896, ko so ustanovili pevsko in bralno društvo Dom. Različna društva s pevskimi in drugimi kulturnimi vsebinami so pri njih vznikala in ugašala tudi kasneje. “Prav pevci imajo veliko zaslug, da so v letu 1970 v Repnu ustanovili Kulturno društvo Kraški dom, ki uspešno deluje še danes,” dodaja zborovodkinja. Poleg tega da se redno udeležujejo revije Primorske poje, so repenski pevci in pevke znani tudi po Sloveniji, pove zborovodkinja: “Zelo radi nastopamo tudi med Slovenci, ki živijo v tujini - obiskali smo jim v Novem Sadu in Splitu. Z velikim veseljem pa vselej nastopamo po Italiji; v spominu so mi ostale Toskana, Trento, Sardinija in Benetke, kjer je šele slovenska pesem marsikomu odprla oči za naš obstoj in kulturo.”

Občina Repentabor je širše znana po Kraški ohceti. In pri tej največji slovenski etnografski prireditvi v Italiji - prvič so jo pripravili leta 1968, v tem letu pa je tudi nastal tamkajšnji muzej Kraška hiša - je pomemben pečat pustila tudi društvena dramska skupina. Ustanovili so jo leta 1985 in od takrat se je v njej zvrstilo več kot 20 ljubiteljskih igralcev. Večkrat so nastopili na festivalu zamejskih gledaliških skupin v Mavhinjah in prejeli kar nekaj nagrad, zadnja leta pa sodelujejo tudi v skupni igralski zasedbi s člani sosednjega Razvojnega združenja Repentabor iz Dola pri Vogljah.

Veselijo se podmladka

Ob tem, ko brez društva ne mine nobeden kulturni dogodek v občini, so v zadnjih letih zaslužni za nastanek občinskega zemljevida ledinskih imen in postavitev kamnitih obeležij za imena domačij v Repnu. Na prireditvi, s katero so pred dnevi obeležili društveni obletnici, so se v sliki in besedi spomnili prehojene poti, med drugim tudi uspešne akcije zbiranja podpisov za uporabo izvornih slovenskih imen vasi Repen in Col, delovanja balinarjev in vinarjev ter zglednega sodelovanja s šolo. “Zamisli imamo še veliko, zlasti pa nas hrabri, da imamo tudi podmladek,” Guštin Grilančeva z optimizmom pričakuje pol stoletja društvenega delovanja.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano