Slovenski metal piknik

Festival Live After Death, ki je nastal na pogorišču bolj odmevne Metal Manie, se s predhodnico težko primerja po številčnosti, a za veliko ljubiteljev metal glasbe ostaja zaradi pristnega vzdušja obvezna poletna postojanka. “Velik festival s seboj potegne veliko stroškov, logistike in organizacije. Ugotovili smo, da k nam ljudje ne hodijo zaradi odmevnih imen, temveč zaradi vzdušja. Kdor pride enkrat, se bo vrnil,” je prepričana Špela Sušanj iz Mladinskega društva Komen.

KOMEN > Čeprav ima malodane vsaka večja vas v Sloveniji tak ali drugačen festival, pa je Komen zahvaljujoč Mladinskemu društvu ŠUZ Komen, pomembno mesto na slovenskem festivalskem zemljevidu. Po Krastivalu pred devetimi dnevi je Komen minuli konec tedna preplavilo še približno 400 ljubiteljev metal glasbe.

Metal Mania je bila leta 2002 prvi dvodnevni dogodek, posvečen metal glasbi v Sloveniji, nesporni duši pa sta vse od začetka Špela Sušanj in Boštjan Frančeškin. Z leti se je festival širil in vrhunec dosegel leta 2008 in leta 2011. A se je že leta 2012 zalomilo. Slabše leto je za organizatorje, ki so stroške plačevali kar iz svojih žepov, pomenilo nepremagljivo oviro pri nadaljevanju zgodbe.

Ne rabijo denarja, ampak prostor

A kraški metalci ne obupajo kar tako. Po Metal Maniji so metalski festival nekaj let pripravljali v Opatjem selu, pred tremi leti pa so se z novim imenom Live After Death (op. a. Življenje po smrti), vrnili v Komen. “Ime Live after Death pomeni, da po smrti Metal Manie še vedno obstaja življenje. Kakovost ostaja, imena pa so manjša, večinoma gre za glasbene skupine, ki so uveljavljeni v Sloveniji, nekateri pa prihajajo tudi iz Hrvaške, Italije in Avstrije,” pojasni Špela Sušanj.

Glavna težava komenske mladine in ljubiteljev alternativne kulture ni pomanjkanje denarja in finančne podpore, temveč predvsem prostora: “Vedeti moramo, da smo lahko leta 2008 še vedno prirejali koncerte v prostorih Stare šule. Na tak način smo lahko skozi leto zaslužili denar za poletne festivale. Poleg tega so se z druženjem v Stari šuli v dogajanje vključevali tudi člani in zato nismo imeli nikoli težav pri pridobivanju prostovoljcev.”

Priložnost dobijo tudi mladi

Live After Death stavi na domača imena. V soboto smo lahko slišali Cvinger, Metalsteel in Teleport, petkov večer pa je postregel z nastopi Alter Ere in Starih devic. Izkušenim glasbenikom so na odru delali družbo tudi mlajši, ki se na glasbeno sceno šele podajajo. Ponuditi možnost mladim glasbenim skupinam je tudi eno od poslanstev festivala.

Ena prvih postojank na poti tudi v tujini uspešne skupine Metalsteel je bil prav Komen. Trinajst let kasneje so se na Kras vrnili kot osrednje ime festivala. Daša Trampuš, bobnarka skupine, se še zdaj spominja: “Ko smo leta 2003 tu igrali, še vedela nisem, da je festival. Bilo je nepozabno, prvič vse stvari doživljaš veliko bolj intenzivno. Vedno, ko igramo tu, čutim hvaležnost.”

V Sloveniji je vedno manj klubov, med mladimi je vse manj navdušencev, v kulturnih ustanovah se nabirajo pajčevine, glavne težave metal scene v Sloveniji našteje Jadran Tomšič, ki že vse od prvega metalskega festivala prostovoljno skrbi za organizacijo na odru. Tudi zato, ker pravo navdušenje izginja, pojasni: “Zame je to edini metal festival v Sloveniji, ki je domač. Pravimo mu slovenski metal piknik.”

PETRA MEZINEC

---