Slikovitost zvokov, barv, motivov in okusov

Mladi domači glasbeniki, programska raznolikost in povezovanje z lokalnimi vinarji in kmetijami so rdeča nit štirih glasbenih dogodkov, ki jih letos drugič pripravljata Glasbeno društvo Nova in Občina Renče-Vogrsko. Osrednje prizorišče je čudoviti atrij Osnovne šole Vogrsko. V sicer bolj poletno sproščenih in lahkotnejše zasnovanih večerih je svoje mesto dobil tudi Smodinov večer baročne glasbe v izvedbi skupine Musica Nucis.

VOGRSKO > Cerkev sv. Justa je minulo sredo doživela kar nekaj prijetnih presenečenj. Za prvo je poskrbela Eva Dolinšek, ki je krstno javnosti predstavila svoje novo glasbilo - italijanski tip čembala z enim manualom, na katerem je zelo zanimiva poslikava mitološkega nastanka Kopra. V ambientu, v katerem morebiti že stoletja niso zveneli biseri skladateljev zgodnjega in poznega baroka, so namreč iskreno pripadnost stari glasbi velikopotezno razkrivali člani komorne zasedbe Musica Nucis: sopranistka in študentka Konservatorija za glasbo v Celovcu Marjetka Luznik, altistka Mirjam Pahor, flavtistka, pedagoginja in magistra videmskega Konservatorija za glasbo Doris Kodelja, violinistka in študentka magistrskega študija v Vidmu Tina Gregor in basist in vsestranski glasbenik David Šuligoj.

Znane primorske glasbenike je leta 2011 povezala Eva Dolinšek, ki je letos z uspešnim magistrskim koncertom zaključila študij stare glasbe čembala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ker imajo vaje v Orehovljah, njenem rojstnem kraju, so si tudi izbrali ime skupine: nucis v latinščini pomeni oreh. Pod umetniškim vodstvom Dolinškove so oblikovali repertoar posvetnih in sakralnih del baroka in izbor del je na Vogrskem zaživel v poglobljenih, prefinjenih in korektnih interpretacijah. Ker pa ima čembalo mlade goriške glasbenike precej perkusiven zvok, so v programu prevladovala dela italijanskih mojstrov baroka, ki so za dobro urico v vogrinski cerkvici pričarala žlahtno zvočno bogastvo baročnih Benetk.

Glasbeniki, ki v skupni igri izžarevajo veliko naklonjenost do muziciranja v komorni baročni zasedbi in tudi stremljenje po stilni in tehnični perfekciji, niso pozabili niti na programsko zanimivost. V repertoar so vključili dva moteta za solo sopran in basso continuo skladatelja Gabriella Pulitija, ki je na začetku 17. stoletja deloval kot koprski organist.

Ni znano, katere pijače so po koncertih najraje pili Arcandelo Corelli, Claudio Monteverdi, Marc Antonie Charpentier, Antonio Vivaldi ali Baldassar Galuppi, a zagotovo bi prav vsi z veliki veseljem popili tudi kozarec domačega soka iz jabolk in breskev, ki so ga po koncertu obiskovalcem ponudili predstavniki Smodinove kmetije.

TATJANA GREGORIČ

(Radio Koper)

---